Kar je Microsoft storil Nokii, bo ta prizadejala svojim akvizicijam
Matjaž Ropret 16. februarja 2018 ob 06:01

Najprej kupiš, čez čas v bilancah odpišeš skoraj celotno vrednost prevzema in kmalu zatem vse skupaj razpustiš. Scenarij na Finskem dobro poznajo in kar so Američani pred leti storili z njihovim paradnim podjetjem, bodo v Nokii zelo verjetno ponovili z malo manj globalno uspešnim francoskim.

Znana je zgodba s telefonskim oddelkom Nokie, nekoč skoraj monopolistom, ki ga je za dobrih pet milijard evrov prevzel Microsoft, ko so se začeli po fiasku s prehodom na Windows Phone resno spogledovati z Androidom. Nato je sledil približno enako visok odpis in malo kasneje še dokaj sproščene izjave prvega moža Microsofta, da vsaj nekaj časa ne bodo več izdelovali mobilnih telefonov. Medtem se je ostanek Nokie obrnil drugam, h krepitvi preostalega posla z omrežno opremo – med drugim so prevzeli tekmeca Alcatel-Lucent – in še k patentom, opremi za snemanje navidezne resničnosti in osebnim »zdravstvenim« pripomočkom. V to kategorijo je sodil nakup francoskega podjetja Withings za 170 milijonov evrov pred dvema letoma.

Toda v lanskem tretjem četrtletju je finska korporacija odpisala 141 milijonov vrednosti Withingsa, ki se je medtem preimenoval v Nokia Health (zdravje). Zdaj pa je prišlo obvestilo o »strateškem razmisleku,« kaj storiti s tem. »Kar se lahko odrazi v poslu ali kakšni drugi spremembi, lahko pa tudi ne.« V prevodu: »Iščemo kupca in če ga najdemo, mu to z veseljem prepustimo. Sicer bomo ta oddelek zelo verjetno ukinili.« V isti sapi so že naznanili zmanjšanje števila zaposlenih za 425 od skupno 6.300 na Finskem (globalno Nokia zaposluje 102.800 ljudi). Že lani so zaprli oddelek Ozo, ki se je ukvarjal z omenjenimi (pregrešno dragimi) kamerami za 360-stopinjsko snemanje. Dodatne poslovne »priložnosti« se tako korporaciji niso izkazale za posebej dobičkonosne.

Nokia Health je izdelovala (pol)pametne ure, povezane tehtnice, termometre in podobne stvari. Te naj bi kupcem pomagale ohranjati čim boljšo kondicijo, preprečevale prekomerno težo in tako naprej, vendar je očitno premalo potrošnikov videlo uporabnost vrednost v teh napravah. Morda tudi niso bile dovolj atraktivne ali pa (tudi) predrage. In pomanjkanje novosti tudi ne pripomore k uspehu. Ure so bile večinoma na pogled klasične analogne, z dodatno številčnico za gibanje (števec korakov) in sporočanjem teh podatkov aplikaciji na telefonu. Bile so nekje med tnalom bistveno cenejših zapestnic za v osnovi enak namen in nakovalom precej sposobnejših pametnih ur. Marsikdo pa se je verjetno odločil, da bo za enak denar kupil kar klasično uro ali pa prihranil evre in si, kot večina, pomagal kar s telefonom. Ta kaže čas in tudi šteje korake.

Kdo bi utegnil biti kupec nekdanjega Withingsa, potem ko Nokia iz njega ni znala potegniti skoraj ničesar? Apple, vodilni pri pametnih urah in tudi s precejšnjimi ambicijami na področju osebnega zdravstva, ga verjetno ne rabi. Morda bi zaradi inženirskega in oblikovalskega znanja prav prišel Fitbitu. Najbrž bi se lahko kaj naučili tudi kakšni »kitajci«. Toda povsem možen je tudi konec te zgodbe, nikakor ne prve v svetu pametnih ur, kjer je za zdaj poleg Appla približno uspešen le še Samsung.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Naslovna fotografija: Nokia

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja