Na forumu »Partnerstvo za prihodnost« so želeli spodbuditi razmišljanje o družbeni odgovornosti ter vzpostaviti dialog o naši skupni prihodnosti in razvoju družbe ter države na različnih področjih.
Fundacija FIHO je organizirala forum z namenom spodbuditi razpravo o tem, kako lahko posamezniki, organizacije in država prispevajo k družbi, kjer bo vsakdo imel priložnost za dostojno življenje. Vsebina foruma je temeljila na zavedanju, da je trajnostno upravljanje na področjih ESG (okolje, družbena odgovornost in upravljanje) postalo ključen standard. Nobeno podjetje se ne more izogniti obravnavi teh izzivov, pri čemer so večja podjetja že soočena z obveznostjo poročanja o svojih dosežkih na teh področjih.
Ohranjanje globalizacije, rastoče svetovne populacije in izboljševanja življenjskega standarda večine prebivalstva na enak način, kot smo to počeli v prejšnjem stoletju, ne bo več mogoče. Nujne so obsežne spremembe v razumevanju in upravljanju virov ter razvoja.
Kako bo k tej težavi pristopila Fundacija FIHO?
Na forumu sta potekali dve okrogli mizi, ki sta končno vzpostavili tako pomemben in potreben dialog. Na prvi so svoja mnenja soočili predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, predsednica Loterije Slovenija Romana Girandon in direktor Fundacije FIHO Borut Sever.
Predsednica Državnega zbora je poudarila, da iščejo sistemske rešitve, ki bodo v prihodnosti omogočale hitrejše reševanje položaja ranljivejših skupin. »Izjemnega pomena je vzpostavitev partnerske mreže. Za zaposlene, za ljudi, za posamezna podjetja in tudi širše. Treba je vzpostaviti možnosti zbiranja denarja na različne načine za določene potrebe,« je dodal Marko Lotrič. Romana Girandon pa je izpostavila primer dobre prakse in dobrega sodelovanja s Fundacijo FIHO.
Okroglo mizo je sklenil Borut Sever: »Danes smo glasno povedali, da si želimo vzpostaviti partnerstvo za prihodnost. Na eni strani si vsi želimo pomagati in na drugi imamo tiste, ki so pomoči potrebni. Zato je nujno, da vzpostavimo mehanizme, ki bodo to omogočali, in hkrati sistem partnerstva za gospodarstvo. Želimo si sodelovati s posamezniki in gospodarstveniki. Vsaka ideja na tej točki pride prav. In že samo dejstvo, da vsi stremimo k istemu cilju in se pogovarjamo o mogočih rešitvah, me navdaja z optimizmom. Zato bi se želel zahvaliti vsem organizacijam, ki dnevno pomagajo pri tem reševanju težav, in vsem tistim, ki v naš dialog še vstopajo. Prepričan sem, da bo ta forum spodbudil rešitve, ki so ključne za prihodnji razvoj boljše in kakovostnejše družbe.«
Kjer se soočita politika in gospodarstvo
Na drugi okrogli mizi so prišla na vrsto izjemno konkretna vprašanja in rešitve. Svoje vidike so soočili minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, dekanja Fakultete za socialno delo, dr. Mojca Urek, Ivo Boscarol, ustanovitelj Pipistrela, podjetnik in humanitarec, generalni direktor Kronoterma Bogdan Kronovšek ter predsednica Sveta Fundacije FIHO, Nataša Sorko.
Bogdan Kronovšek je poudaril: »Največja frustracija ljudi, ki pristanejo v takšnih položajih, je, da imajo občutek, da ne bodo nikoli več koristni družbi. To, da lahko sodelujemo, ustvarjamo in prispevamo, je najlepši občutek, ki ga lahko doživimo. Da smo kljub vsemu, kar se nam dogaja, lahko koristni. Zato v našem podjetju Kronoterm družbi veliko vračamo, kar se mi zdi izjemno pomemben korak, ki bi ga moral za izoblikovanje boljše družbe storiti vsak.«
Ivo Boscarol je konkretno predlagal, kaj bi spodbudilo gospodarstvenike, da bi se lažje in več odločali biti družbeno odgovorni: »Ne samo gospodarstveniki. Vsi smo del družbe, vsi moramo biti družbeno odgovorni. In vsi moramo to vračati, po svojih zmožnostih in ko to lahko. Namesto prisile poskusimo z motivacijo. Moj predlog je, da ustanovimo svet za družbeno odgovorne donacije za vračanje družbi. Te tako najdemo način, na katerega bi denar zbirali prostovoljno. Da bi sistemsko rešili težavo v okviru prostovoljnosti, ne dodatnega davka. In če vprašate mene, bi na pravi način in s pravo motivacijo iz slovenskega gospodarstva lahko dobili bistveno več. Poglejmo, kje smo te rezerve, in jih izkoristimo.«
Luka Mesec je poudaril, da politika vsekakor sliši veliko kritik in nič pohval: »Vsekakor bi poudaril, da je Slovenija v desetih letih naredila največji napredek pri zmanjšanju revščine med otroki. Smo država v Evropski uniji z najmanjšo stopnjo revščine med otroki nasploh.« Prav tako je minister izpostavil dosežek države pri zmanjševanju brezposelnosti: »V desetih letih smo poskrbeli, da se je brezposelnost zmanjšala iz dobrih 135 tisoč na 45 tisoč oseb. Lahko naštevam še naprej. Osebna asistenca, kot jo imamo pri nas, je tako strukturirano urejena samo še v skandinavskih državah. Zato se moramo spoštovati in si pomagati med seboj ter stremeti k istemu cilju –slišimo vas in sprejemamo to pobudo, da se bomo znotraj vlade pogovorili o tem, kako spodbuditi dialog med gospodarstveniki in družbo, da bo potekal hitreje in lažje.«
Nataša Sorko je poudarila, da je družbena odgovornost pomembna v vsakem trenutku: »Pomembno je, da se zavedamo, da smo vsi del družbe in smo družbeno odgovorni. Na koncu se je treba vprašati, na čem še lahko gradimo. S tega stališča je pomemben tudi zakonodajni vidik. Zato je ključno, da se različni akterji usedejo za eno mizo, pregledajo možnosti in najdejo rešitev.«
Naloga foruma je bila med drugim, da bi skupaj aktivno poiskali načine, kako lahko pomagamo ljudem, ki potrebujejo pomoč. Tega ne smemo zgolj prenesti na državo. A mora država ustvariti sistemske spodbude, ki bodo posameznike in podjetja motivirale, da se bodo v večji meri vključili v nudenje pomoči.
Brez komentarjev