Slovenija se približuje popolni pokritosti z omrežjem 5G, a številka sama po sebi še ne pove celotne zgodbe. Kaj v praksi pomeni 99-odstotna pokritost, kje so omejitve in kako se omrežje razvija naprej?
Telekom Slovenije je v letu 2025 dosegel 99-odstotno pokritost prebivalstva s signalom 5G, s čimer se je nova generacija mobilnega omrežja po dosegu izenačila s 4G. Ob tem pa ostajajo vprašanja o dejanski razpoložljivosti signala, kakovosti povezave v zaprtih prostorih, uporabi naprednih tehnologij 5G in nadaljnjem razvoju omrežja. O teh temah, pa tudi o tehničnih omejitvah, prihodnosti samostojnega 5G in načrtih za leto 2026, smo se pogovarjali z Matjažem Beričičem, direktorjem Omrežja in infrastrukture pri Telekomu Slovenije.
Kaj dejansko pomeni 99-odstotna pokritost s signalom 5G? Kje signala ni in v kolikšni meri vam je uspelo zagotoviti kakovosten signal v prostorih?
Dosežena 99-odstotna pokritost pomeni, da je najsodobnejši mobilni signal 5G dostopen praktično vsem prebivalcem Slovenije, s čimer se je ta tehnologija po dosegu izenačila s prejšnjo generacijo 4G. Signal je na voljo v vseh večjih mestih, na prometnih koridorjih in na večini podeželskih območij. Belih lis je le še nekaj, in sicer na območjih, kjer gradnja baznih postaj zaradi prostorskih omejitev ali geografske nedostopnosti ni možna ali smotrna. To so predvsem deli Triglavskega narodnega parka ter nekatera odmaknjena hribovska in gozdna območja brez stalne poselitve.
Ker se zavedamo, da velik del mobilnega podatkovnega prometa nastaja v zaprtih prostorih, smo kakovosten signal znotraj stavb zagotovili z uporabo mikro in piko celic na lokacijah z veliko koncentracijo uporabnikov. Pri tem uporabljamo napredne antenske sisteme MIMO, formiranje snopa in dinamično prilagajanje kapacitet z uporabo ustreznih frekvenčnih pasov. Na ta način razbremenjujemo makro bazne postaje, ki pokrivajo zunanja območja, kar jim omogoča, da na večjih površinah zagotavljajo dovolj kapacitet za čim boljšo uporabniško izkušnjo. Pomembno nam je, da imajo uporabniki kakovostno povezljivost ne glede na to, ali so v prometu, na prostem ali v notranjih prostorih.
Uspešnost našega pristopa potrjujejo tudi nagrade Speedtest, pri čemer poudarjamo, da so bile meritve izvedene v prvi polovici leta 2025, od takrat pa smo omrežje še dodatno nadgradili.
Kljub temu ostajajo fizikalne omejitve, saj je kapaciteta vsakega digitalnega prenosnega kanala, tudi radijskega, omejena skladno s Shannonovo enačbo. Ta določa, da je kapaciteta sorazmerna produktu frekvenčne pasovne širine in logaritma razmerja med koristnim signalom ter motnjo s šumom. Za zadostne kapacitete so zato potrebni ustrezna pasovna širina, čim višja moč koristnega signala in čim nižja moč motečega signala. Le tako lahko oddajnik in sprejemnik v danem času preneseta čim več informacij brez napak.
To zahteva natančno radijsko načrtovanje, brezhibno delovanje ter optimalno parametriziranje baznih postaj. Vsaka bazna postaja ima več tisoč parametrov, ki določajo njeno obnašanje glede na govorni in podatkovni promet. Ključni so tudi ustrezna gostota baznih postaj in napredni antenski sistemi, ki omogočajo učinkovito izrabo razpoložljivih frekvenc in doseganje zastavljenih ciljev.
Kako je z drugimi tehnikami, značilnimi za omrežja 5G (milimetrsko omrežje, 3D formiranje snopov, masivne MIMO antene, zmanjševanje latence)?
Tehnologije, kot so masivne MIMO antene in 3D usmerjanje signala, so že sestavni del naše omrežne infrastrukture. Edina izjema je milimetrsko omrežje, kar v Sloveniji pomeni uporabo 26 GHz spektra, ki v praksi še ni v uporabi. Razlog je predvsem pomanjkanje ustrezne terminalne opreme, pa tudi odsotnost izrazitih potreb po ultra visokih kapacitetah, ki jih ta spekter omogoča. Kljub temu tak sistem že preizkušamo in bo postopno na voljo za posebne primere uporabe. Zaradi slabšega širjenja signala skozi ovire bo uporaben predvsem na prizoriščih z neposredno vidljivostjo med terminalom in bazno postajo.
Že leta 2020 so bile napovedi, da ta spekter pred letom 2026 ne bo v praktični uporabi. Dolgoročno razvojno pa je ključen postopni prehod na 5G SA, ki se bo lahko začel po popolni prenovi jedrnega dela omrežja in z razpoložljivo podporo terminalne opreme.
Kaj razvojno sledi na radijskem dostopnem omrežju v letu 2026?
V letu 2026 bo poudarek na nadaljnji optimizaciji omrežja, večji energetski učinkovitosti, obvladovanju rasti prometa ter postavljanju novih lokacij baznih postaj za dodatno izboljšanje pokritosti. Pomemben del bo tudi širša aktivacija funkcionalnosti, ki jih omogoča samostojno 5G omrežje (SA). Ena ključnih novosti bo uvedba tehnologije VoNR (Voice over New Radio), ki bo omogočila govorne klice neposredno prek 5G omrežja brez preklapljanja na 4G.
Nadaljevali bomo z verifikacijo kakovosti terminalne opreme ter vse pogosteje uporabljali mehanizme strojnega učenja in umetne inteligence za obvladovanje kompleksnosti sistema z velikim številom parametrov in kazalnikov uspešnosti. Poseben poudarek bo na krepitvi pokritosti znotraj poslovnih stavb ter podpori zasebnim mobilnim omrežjem. Vse pomembnejša bo tudi velika hitrost prenosa podatkov v smeri od uporabnika proti omrežju, kjer je naše omrežje že zdaj izrazito pred konkurenco.
Izboljševali bomo varnost sistemov ter spremljali razvoj v smeri sodelovanja prizemeljskih in satelitskih omrežij za dopolnilno pokrivanje. Hkrati se odpirajo možnosti, da prizemeljska omrežja postanejo tudi senzorska omrežja za dodatne aplikacije. Zaradi vsega naštetega bomo še naprej prva in varna izbira za rezidenčne in poslovne uporabnike, javno upravo ter kritično infrastrukturo.
Intervju bomo objavili v dveh delih. V naslednjem Matjaž Beričič razloži, kakšen vpliv ima in bo imel razvoj mobilnega in fiksnega omrežja na običajne uporabnike komunikacijskih storitev.
Brez komentarjev