Kako si EU predstavlja prihodnost – papir prenese čisto vse in kako bo to vplivalo na slehernika
Marjan Kodelja 8. aprila 2021 ob 06:27

Ni težko določiti, kaj nam manjka in kaj nam je storiti za lepšo prihodnost, težje bo teorijo prenesti v prakso. Smo v Evropski uniji zastavili nekakšno plansko »petletko«, ki jo bo v resničnosti težko doseči?

Poetično imenovan »evropski digitalni kompas« kaže na štiri temelje, ki bodo, če jih bomo znali materializirati, do leta 2030 konkretizirali evropske digitalne, morda bi bilo bolje reči tehnološke ambicije. Usmeritve so prave, kakopak ne bi bile, ko so dovolj ohlapno zapisane in v ničemer ne odstopajo od podobnih držav, ki resno razmišljajo o svoji prihodnosti. Načrtov, kako zapisano doseči ni – usmeritve namreč spominjajo na politični program brez konkretnih korakov za dosego obljubljenega -, predvsem pa je v vsem skupaj še preveč besed »če« in spremenljivk, ki bodo vplivale na rezultat.

Na prvem mestu znanje!

Do leta 2030 bi moralo 80 odstotkov odraslih obvladati osnovne digitalne veščine, medtem ko naj bi bilo po celotni EU zaposlenih 20 milijonov digitalnih strokovnjakov. Dovolj bo razpisati prosta mesta na ustreznih študijskih programih, počakati nekaj let in potem jih bomo imeli. Upajmo pa, da ne bodo prisiljeni voziti taksijev, ker ne bo zanje dovolj prostih delovnih mest. Pozabljamo namreč na umetno inteligenco, ki bo, če se bodo uresničile napovedi, uničila tudi nekatera delovna mesta visoko usposobljenih strokovnjakov.

Težje bo prepričati ljudi, da se bodo učili digitalnih veščin. Sploh ker menijo, da so zaradi poznavanja uporabe najbolj pogostih operacijskih sistemov, pisarniških programov in pametnih telefonov že dovolj digitalno pismeni. Znati je treba mnogo več. Suvereno obvladati uporabo raznolikih naprav, hitrega iskanja informacij, storitev mobilnega bančništva, družbenih omrežij, deljenja datotek, javnih elektronskih storitev, poznati osnove informacijske varnosti in zaščite podatkov in tako naprej proti neskončnosti. Veliko boste morali znati, nikdar ne bo zmanjkalo snovi za učenje, kajti tehnologije bodo tudi v prihodnje hitro napredovale.

V tej luči snovalci evropske in nacionalne politike pozabljajo na eno pomembno podrobnost. Elektronska pošta ostaja glavni digitalni naslov, pri katerem se večina Evropejcev v zasebne namene zanaša na Google. Če nam bodo lahko vročali uradne dokumente po tej poti, potem bo algoritmom ameriškega podjetja na razpolago še več osebnih podatkov. Google je z brezplačnostjo storitev v kali zatrl vsakršne tekmece, zato bi veljalo razmisliti o dveh možnostih. Ustanoviti dovolj prepričljivo in za uporabnike zanimivo alternativo gmailu ali predlagati članicam, da državljanom v okviru državnega oblaka nudijo brezplačni poštni naslov.

Trajnostna infrastruktura

V preteklosti je bilo že mnogo dobronamernih zapovedi doma in EU, ki so se do nekje izjalovila. Še posebej v primerih omogočanja hitrih internetnih povezav, kajti gradnja informacijske infrastrukture je v rokah zasebnih podjetij. Kljub temu so zapisali smelo napoved. Do leta 2030 naj bi vsa gospodinjstva imela internetni priključek gigabitne hitrosti, medtem ko naj bi bila vsa naseljena področja pokrita z mobilnim omrežjem 5G. Izvršljivost napovedi je odvisna od ohlapnosti razumevanja sicer nedvoumne besede »vsa«. Prepričan sem namreč, da bodo tudi čez deset let še vedno obstajale hiše in zaselki nekaj hiš, brez enega in (ali) drugega.

V Jugoslaviji smo vedeli, kako pomembna je industrija polprevodnikov, zato so po političnem diktatu ustanovili Iskro Mikroelektroniko in jo po osamosvojitvi likvidirali. EU zdaj napoveduje, da bi do leta 2030 bilo na stari celini izdelano najmanj 20 odstotkov svetovnih potreb po polprevodnikih. Gradili bodo tovarne, investirali in usposabljali strokovnjake, pri tem pa upali, da naložbe ne bodo vržene skozi okno. Razmere na trgu čipov namreč kažejo, da obstoječi model koncentracije proizvodnje na enem delu sveta ni najboljši, zato srčno upam, da bo ideja celo uspela. Poleg tega naj bi na področju EU zgradili 10 tisoč okoljsko nevtralnih robnih vozlišč (edge nodes) in lastni kvantni računalnik.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Digitalizacija gospodarstva in javnega sektorja

Zadnja temelja sta usmerjena na gospodarstvo in državno upravo, vendar je tudi tu opaziti dokaj ohlapne napovedi. Tri od štirih podjetij naj bi uporabljalo storitve računalništva v oblaku, umetno inteligenco ter znalo izrabljati princip velikih podatkov. Vsaj 90 odstotkov malih in srednje velikih podjetji pa bi moralo doseči vsaj osnovno stopnjo digitalizacije – karkoli naj bi to že pomenilo.

Do leta 2030 želi EU podvojiti število samorogov, zagonski podjetji vrednih več kot milijardo dolarjev. Vendar bo potrebno ustvariti pogoje, da ne bi podjetniki z dobrimi idejami najprej pomislili na ustanovitev podjetja onstran Atlantika.

Zahteve za digitalizacijo javne uprave medtem poslušamo že vrsto let in so zagotovo najlažje dosegljivi temelj od štirih. Do leta 2030 naj bi bile vse ključne javne storitve dostopne preko spleta, vsem bo na voljo dostop do elektronskih zdravstvenih kartonov in kar 80 odstotkov državljanov naj bi uporabljalo elektronske osebne dokumente.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja