Nikakor, če sem jasen in kratek. Zadnjič sem namreč opazil, da so (verjetno del) letala opremili z brezžičnim omrežjem za dostop do spletne aplikacije »on air«.
Radovednost mi ni dala mira, zanimalo me je, kako me bo slovenski letalski prevoznik presenetil. Očitno sem pričakoval preveč, kajti po mojem mnenju, da me ne boste povlekli za jezik, glej ga spet pametuje, ni vredna elektronov, ki jih je bilo po kratkotrajni uporabi manj v bateriji telefona.
Stvar je bila sicer dokaj preprosta. Telefon v letalskem načinu, vklop wi-fija, izbor omrežja v letalu, na kar se je samo zagnalo nekaj, kar ni aplikacija, temveč spletna stran znotraj brskalnika. Nič ne rečem, modernega videza, a vsebinsko zanič. Pred tem pa še nekaj. Majhno letalo, kaj pa vem, dobrih dvajset metrov, a na zadnjih sedežih je aplikacija na trenutke delovala tako obupno počasi, da me je spomnila na stare čase klicnega dostopa v internet. Je bilo morda letalo povezano v internet ter ni imelo računalnika z aplikacijo na krovu? Kaj pa vem. Morda, a dvomim. Potem je vse skupaj še bolj čudno.
Torej vsebina. Ko na letalu nimam kaj početi, običajno buljim v zaslon s prikazom poti leta. Večina Adrinih letal zaslona nima. Ima pa aplikacija razdelek »o letu«. Hm. Od kod smo poleteli, kam gremo, kolikšna je razdalja in pričakovan čas. Jupi. To piše na vstopnem kartonu. Potem so tam še vsi članki, ki so tudi v reviji pred vsakim potnikom in, glej si ga no, nekaj preprostih iger. Ampak res hudo preprostih. Zdaj naj mi povedo, kolikšna je verjetnost, da potnik, ki na krovu uporablja telefon ali tablico, na njej nima niti ene občutno boljše kratkočasne aplikacije. Nula koma Jožef!
Med višek slaboumnosti pa uvrščam razdelek za takojšno klepetanje med potniki na krovu. Kot bi imela Adria širokotrupna letala in več urne lete, da se mi ne bi dalo ali ne bi mogel vstati, stopiti nekaj vrst naprej ali nazaj ter se pogovoriti s človekom, ki bo čudnem naključju na običajno na pol zasedenem letalu, ne sedi blizu. Tako je ostal še en, edini potencialni razdelek »novice«. Učke so se mi zasvetile. Kaj se skriva tam? Predam se. Čemu bi bral finance (in še nekaj drugih revij) na zaslonu telefona v pdf obliki? Ne vem in tudi nisem hotel ničesar več izvedeti. Telefon sem namreč izključil in pospravil v žep.
Upam, da je bila izdelava spletne aplikacije zastonj. Kajti če ni bila, potem so med letom nad avstrijskimi Alpami denar vrgli skozi okno letala. Vem, da je radovednost lepa čednost. Naj vsak proba, če se mu da. Morda bo Adria aplikacijo razvijala in bo iz srednješolske seminarske naloge nastalo nekaj uporabnega. Za zdaj pa ni!
Brez komentarjev