Kako dobri so Samsungovi Galaxyji S10 in katerega izbrati?
Matjaž Ropret 24. aprila 2019 ob 06:26

Samsung je ob »desetletnici« telefonov Galaxy S pripravil kar tri različne modele (OK, štiri, če štejemo še za Slovenije irelevantno izvedbo 5G).  Zaradi obojega telefoni Galaxy S10, S10+ in S10e odpirajo tri pomembna vprašanja. Najprej, kolikšna je realna razlika glede na predhodnike iz nejubilejnih let. Nato, kako se primerjajo s konkurenco. In tretjič, kateri od njih je najboljši nakup, ali vsaj, kateri je za koga (kar bo mogoče lažje določiti).

Jasno je, da Samsungova prelomna serija telefonov obstaja šele devet let. Toda prišli so do desete inkarnacije in so na ta dosežek ter stotine milijonov prodanih v tem obdobju tako ponosni, da govorijo kar deseti obletnici. Trojica je za še vedno vodilnega svetovnega proizvajalca telefonov nadvse pomembna, zato jo preprosto moramo secirati, zgolj zaključek »zelo dobri so,« nikomur nič dosti ne pomaga. Zelo dobri so bili že vsi Galaxyji S vsaj od sedmice naprej, če šestico štejemo kot uspešno tranzicijo od neposrečenega S5 k res izstopajočemu dvojcu S7 – S7 Edge. In še zdaj ni z njimi nič narobe.

Na prvi pogled desetice niso dosti drugačne, sta pa najmanj dve ključni spremembi. Prva je čitalnik prstnih odtisov, ki je pri S10 in S10+ integriran v zaslon, pri S10e z ravnim zaslonom (ostala dva imata znova ob straneh ukrivljenega) pa ob strani, v tipki za vklop in izklop. O tem več kasneje, ker zahteva svoj odstavek in ker ne gre nujno za izboljšavo, četudi je bila prejšnja postavitev zadaj in blizu fotoaparata deležna veliko kritik, tudi mojih. Druga večja sprememba pa je postavitev sprednjega fotoaparata. Čeprav so zaslon potegnili še malo bolj proti vrhnjemu robu, so se izognili tako ali drugačni zarezi, ampak so se odločili za luknje v zgornjem desnem kotu. Cenejša dva imata enojen fotoaparat, zato je izrez dokaj majhen, s še vedno večji kot pri kakšnem drugem telefonu, denimo Honorju View 20. Plus pa premore dva objektiva, zato je ta luknja precej večja. Ni presenetljivo, da je zaradi tega med uporabo tudi bolj opazna, še posebej, ker se bolj zajeda v zgornjo obvestilno vrstico. Med gledanjem videa niti ne moti pretirano, se je pa ne da čisto ignorirat. Rešitev ni napačna, toda smiselno bi bilo, če bi se proizvajalci in Google vsaj dogovorili, kje naj bi bila ta luknjica. Honor View 20 jo ima na primer levo, kar pri videu pomeni levo spodaj, in ta lokacija mi je bolj všeč kot Samsungova levo zgoraj (v vodoravnem položaju telefona, če je »spodnji« del na desni). Še manj moteči pa sta Huaweijevi kapličasti zarezi na sredini, a sta zato P30 in P30 Pro na ošvrk manj prepoznavna.

Še ena, mogoče celo pomembnejša novost je vključitev dodatnega, ultraširokokotnega objektiva v fotografski sklop na zadnji strani. Tako imata S10 in S10+ zdaj trojen pogled, ostala sta namreč klasični in teleobjektiv, S10epa dvojnega, s klasiko in širokim kotom. Koliko je napredovala kakovost in uporabnost, pa tudi, koliko E zaradi enega objektiva manj izgubi, bom povedal v nadaljevanju. Najprej do konca preglejmo razlike glede na lani. Napredek pri procesorju je samoumeven, je pa tokrat tudi več pomnilnika – delovnega 8 ali 12 GB namesto 6 GB in shrambe vsaj 128 GB proti lanski osnovi s 64 GB. Večje so kapacitete baterij in brezžično polnjenje zdaj lahko deluje tudi v obratno smer, torej telefon lahko polni druge naprave, najsi bo to telefon, škatlica s slušalkami, ura ali kaj četrtega. Zadeva funkcionira, sta pa manjša problema enaka kot pri Huaweiju, ki je to uvedel že prej. Polnjenje je počasno in druga naprava se na drseči zadnji strani telefona kaj hitro popelje toliko stran od tuljave, da ni več stika. In nenazadnje še podpora za brezžični standard 802.11ax, ki se mu po novem reče tudi wi-fi 6. Njegovih pridobitev žal nisem imel kje preizkusiti tudi večina kupcev bo vsaj na začetku v povsem enakem položaju.

Če povzamem – novinci so hitrejši, imajo večje in lepše zaslone, bolj vsestranski (in kot bomo kasneje videli tudi nekoliko izboljšan) fotoaparat, vzdržljivejše baterije, več pomnilnika in še kakšno manjšo prednost. Ohranjajo pa tudi stare, kot sta reža za pomnilniško kartico in izhod za slušalke. Ali je to dovolj, pa je že vprašanje, kajti večino tega lahko naštejem pri vsakem novem modelu. Še najbolj utegne koga motiti dejstvo, da oblika ni dosti drugačna kot že pri S8 ali S9, le spodnjega in zgornjega robu je manj in celotna podoba je malce bolj v smeri Galaxy Note, ni več toliko krivine v kotih. Pa zadaj je fotografski sklop postavljen vodoravno, ne navpično. Najbolj izstopa S10e, ker ima ob strani resen kovinski obod in skoraj malo spominja na iPhone. Vsekakor ga je najlažje držati, ker je najmanjši, ampak tanek stranski del pomeni, da tudi z S10 kljub nekaj več širini nisem imel nobenih težav in glede razmerja med velikostjo telefona in velikostjo zaslona je srednji model moj favorit. Tudi barvna izbira je pri njem največja, pri večjem Plusu pa je najmanjša.

Samsung še vedno izdeluje najboljše in najlepše zaslone OLED za mobilne naprave in jih vgrajuje skoraj ekskluzivno v svoje telefone. Morda še iPhone pride blizu in Apple je seveda Samsungov kupec, toda barvna pravilnost, kontrasti, svetilnost in vse ostalo je tu na najvišjem nivoju doslej. Sploh barvni prikaz so res izboljšali. Še vedno se uporabnik lahko odloči za izjemno nasičenost, ampak naravni način je res uravnotežen. Če bi le Samsung podoben pristop ubral še pri fotoaparatu. Način HDR10+ še malo doda k prikazu ob večji svetilnosti, ampak večina uporabnikov tega verjetno nikoli ne bo videla, ker je vsebin malo in vse so plačljive. S10e ima najmanši in najožji zaslon, pa tudi ločljivost je nižja, ampak še vedno povsem zadostna, ne verjamem, da se slika in črke komu ne bi zdele povsem jasne. Je pa na drugih dveh več vsebine naenkrat, ne samo zaradi večje površine zaslonov, vse skupaj je tudi nekoliko manjše. Zato se mi tudi s tega vidika zdi srednji S10 najboljša izbira, S10e pa odlično nagovori ljubitelje majhnih telefonov, ki jih je še vedno veliko.

Glede hitrosti kakšnih razlik med njimi nisem opazil. Hitrostni napredek glede na lani je bolj garancija za dobro delovanje v prihodnosti, kot da bi se to res poznalo med vsakdanjo uporabo. Trajanje baterije pa je zagotovo nekoliko boljše. Težko bi rekel, kateri od trojice je v tem najboljši, ampak verjetno bi s Plusovo največjo kapaciteto prišel najdlje, čeprav še vedno težko na dva polna dneva uporabe. Vedno pa se za kakšne pol ure telefon odložiti na brezžični polnilnik, kjer sicer ne pridobiva energije ekstremno hitro, a vseeno. Ne morem pa mimo tega, da v testih Samsungovih paradnih telefonov na spletu vedno znova videvam hvalo za »odlično trajanje baterije«, česar sam nikoli in nikdar ne uspem potrditi med svojo uporabo. Zato ne morem postaviti drugačnega zaključka, kot da ameriške različice s procesorji Snapdragon zdržijo bistveno dlje od azijskih in evropskih s Samsungovimi lastnimi Exynosi. Ob tem, da je Qualcommov čip praviloma tudi hitrejši, ta dvojnost najpomembnejših telefonov vodilnega proizvajalca ni najboljša popotnica. Tako na področju, kjer bi morala biti primerjava vsaj neodločena, Galaxyji S celo izgubljajo točke.

Področje, kjer jih dobivajo, je zvok. Kot rečeno je za zdaj ostal izhod za slušalke, notranja zvočnika pa sta prav tako znova na nivoju. Zvok je več kot samo soliden, tako basi kot visoki toni so boljši kot pri večini konkurentov in celo nekaj stereo učinka ustvarjata. Verjetno pa bi se vseeno večina raje odločila za hitrejši in varčnejši procesor. V tej generaciji je Samsung nekoliko pokvaril prej zelo dobro ergonomijo. Tipko za vklop in izklop je postavil tako visoko, da ni več lepo na dosegu palca. Prepoznava prstnih odtisov pa je povsem na dnu zaslona, kar je enako neoptimalno. Podobno je pri P30 (Pro) storil Huawei, ki je pri Mate 20 Pro imel čitalnik višje na zaslonu, kar je precej lažje dosegljiva pozicija.

Dobro, preidimo k fotoaparatu, tistemu delu trojice, ki bi moral ponuditi največ razlogov za nakup novega telefona. S10 in S10+ imata zadaj tri objektive, S10e pa dva. Pri najcenejšem modelu se je treba odpovedati dvakratni optični povečavi (»zumu«) ostajata pa običajna in ultraširokokotna goriščnica. Spredaj ima samo Plus dvojni fotoaparat, vendar je drugo tipalo namenjeno merjenju globine, ne širšemu zajemanju. Fleksibilnost je torej zgledna, ali bolj prav pride širši kot ali teleobjektiv, pa je precej akademsko razpravljanje. Odvisno je od situacije in uporabnika, tudi sam se včasih nagibam v eno in včasih v drugo stran, večkrat pa mi vseeno bolj prav pride »zum«, zato bi se pri snovanju S10e verjetno odločil drugače, kot so se v Samsungu. Je pa vsaj kvaliteta fotografij pri vseh treh enaka in z eno besedo – dobra. Kar pa je tudi slabo. Glede na to, da je Samsung v zadnjih dveh generacijah začel zaostajati za konkurenco in da bi z desetico moral pokazati nekaj posebnega, nekaj izstopajočega, nekaj, česar pri drugih proizvajalcih še nismo videli, določenega razočaranja ne morem tajiti. Nič takega namreč ni prisotnega. V primerjavi z S9 je (marginalen) napredek, še posebej glede dinamičnega razpona, torej algoritmov hdr, kakšno drugo revolucijo pa smo pričakovali zaman.

Glavna pridobitev je torej, da je zdaj mogoče fotografirati motive s svetlim ozadjem, in se ni treba pretirano bati, da bodo presvetljeni. In podnevi so rezultati večinoma primerljivi s tistimi z najboljših Huaweijev in Pixlov, ali pa vsaj na prvi pogled ne zaostajajo veliko. Še vedno mi ni všeč Samsungova obdelava posnetkov in tukaj je škoda, da niso ubrali podobnega pristopa kot pri kalibraciji in nastavitvah zaslona. Barve so znova izjemno nasičene, kontrasti pretirani in ostrenja robov preveč, čeprav ga je nekaj manj kot nekoč. Poleg tega je nastavitev osvetlitve vedno na +2/3 ali nekaj takega, tako da so fotografije zelo svetle in tako na prvi pogled všečne. Huawei denimo omogoča izklop »umetne inteligence«, ki v bistvu pomeni prepoznavanje motivov in prilagajanje nastavitev na osnovi tega, S10 pa to ves čas počne v ozadju, in tako je trava izjemno zelena, rože živo rdeče ali vijolične in podobno. Uporabnik nima možnosti, da bi na to kakorkoli vplival, medtem ko P30 brez umetne inteligence izdeluje dokaj nevtralne, mogoče bi kdo celo rekel anemične fotografije. A se jih v kakšnem programu da hitro »popraviti«, če je koga želja, medtem ko je Samsungove težko spravit v bolj naraven videz, poudarjanje barv (in mogoče tudi omejitve same strojne opreme) pa pomenijo izgubljanje detajlov, kar se zelo dobro vidi v kakšnih teksturah, vzorcih in podobnem.

Kakovost z drugih dveh objektivov je zelo podobna tisti z osnovnega, vsaj dokler je dovolj svetlobe. Prav tako se aparat dokaj dobro odreže pri učinkih z zamegljevanjem ozadja, kjer v redu izpostavi in ohrani obraz ali objekt. Res pa je, da enako dobro to znajo tudi mnogi drugi, ki pa so bistveno boljši v slabši svetlobi. S10 je v mraku soliden, v temi pa bolj slab. V času testiranja ni imel namenskega nočnega načina, ki naj bi ga z najnovejšo posodobitvijo dobil, a ne vem, kaj konkretno bo prinesel. Tudi ponoči je taktika enaka kot podnevi. Čim bolj posvetliti fotografijo, da bi izpadlo, kot da se aparat odreže dobro, čeprav to v resnici lahko pomeni »prežgane« izvore svetlobe, izgubljanje podrobnosti in povečevanje šuma (ter dodatno zmanjševanje detajlov zaradi glajenja tega šuma). Vendar se tega na zaslonu fotoaparata ne vidi in nasploh se zdi, da je vse skupaj prilagojeno prikazu na odličnih Super AMOLED-ih. Ko fotografije gledaš kje drugje, vse skupaj ni več tako dobro.

Medtem ko s fotoaparati Samsung zadnja leta ni prav veliko telovadil, samo dodaja njihovo število, pa je s prepoznavo prstnih odtisov precej eksperimentiral. Sploh s pozicijo čitalnika, ki že od S8 naprej ni idealna. Zdaj ga ima S10 in S10+ integriranega v zaslon – kot rečeno, malce prenizko –, pri S10E pa je v tipki ob strani, za razliko od ostalih dveh previsoko. Zaslonski čitalnik je ultrazvočni in naj bi bil zaradi tega natančnejši in hitrejši od optičnih, kakršne premorejo Huaweiji, Oneplusi in še kateri telefon. Toda moje izkušnje tega ne potrjujejo. Pri omenjenih nimam nikakršnih težav, s tremi različnimi esdesetkami pa vse do konca testiranja nisem uspel ugotoviti, kakšen je najboljši pristop. Vedno, kadar sem v prvem poskusu zgrešil, so bili potem tudi vsi nadaljnji neuspešni, dokler se ni telefon za pol minute »zaklenil« in sem lahko prišel v sistem samo s kodo. Že vnašanje odtisa zahteva precej pritiskanja v zaslon, ne vem , čemu, in tudi kasneje sem bil s tako taktiko še najbolj uspešen, pa vseeno ne vedno. Popravki programske opreme so zanesljivost nekoliko izboljšali, vseeno pa se mi zdi vse skupaj korak nazaj. Celo čitalnik ob strani pri S10e, za katerega sem upal in pričakoval, da se bo odrezal bolje, ni popoln. Verjetno je preozek in je zato tudi pri njem treba pravilno zadeti del prsta, ki ga položiš za prepoznavo. Meni to ni vedno uspelo.

S programsko opremo, bolje rečeno Samsungovim Androidom, sem bil nekoliko bolj zadovoljen.  Vsi proizvajalci nekoliko zmanjšujejo obsežnost in razsežnost svojih preoblek, še najbolj se njihova roka nad vsem skupaj opazi pri (pre)pogostosti takih in drugačnih nepotrebnih in nepomembnih obvestil. Samsung je že dalj čas dober pri izkoriščanju dobre strani zaslonov OLED s temnim ozadjem v sistemu in aplikacijah. Zdaj so ponudili tudi nov način upravljanja, ki predpostavlja poteg z dna zaslona navzgor. Na sredi za »domov«, na levi in desni pa za nazaj ali za izbirnik odprtih aplikacij (to dvoje je zamenljivo, Samsung še vedno vztraja pri za mnoge uporabnike napačni poziciji tipke za nazaj na desni strani). Lahko mesto vlečenja po zaslonu označujejo tri črtice, lahko pa je zaslon popolnoma prazen. Sistem je boljši kot Googlovo upravljanje z gestami, vendar tudi ne idealen.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Odgovori na vprašanja iz uvoda so navsezadnje naslednji. Družina S10 je v prvi vrsti namenjena lastnikom modelov S8 in starejših, njim se bo nadgradnja poznala, v primerjavi z lani pa je razlike vendarle manj, kot smo upali glede na »desetletnico«. Še vedno so to zelo lepo zaokroženi izdelki, ki kakšne resne pomanjkljivosti nimajo in so del obširnega ekosistema, kar tudi ni zanemarljivo. Toda glavna razlikovalna prednost prejkoslej ostaja le še zaslon, pri fotografiji se zaostanek kvečjemu povečuje. Cene so resda ostale na lanski ravni, a bi jih težko označil za ugodne, pričakujem, da bodo proti koncu leta že precej nižje, zato z nakupom ni treba hiteti. Sam bi se verjetno določil za vmesni S10. Jasno je, da Plusa lahko priporočim samo tistim, ki na vsak način hočejo velik telefon. Vsi ostali za sto evrov manj dobijo enako napravo, ki bo večini dlani verjetno celo bolj ugajala. Za S10e bi bila lahko ciljna publika prav ljubitelji majhnih telefonov. Pričakoval sem, da se bo izkazal z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo, a fotoaparat in zaslon pri večjih modelih vendarle prinašata dovolj razlike, da ta prednost bolj ali manj skopni. Poleg tega sta za kupce, ki želijo priti skozi čim ceneje, mogoče še boljša izbira kot S10e lanska S9 ali S9+, oba z res dobro delujočim čitalnikom prstnih odtisov, višjo razločljivostjo zaslona in bolj seksi obliko.  

HVALIMO
  • Še vedno zelo lepo zaokrožen paket pri vseh treh modelih
  • Nekatere lastnosti, ki jih drugi proizvajalci opuščajo
  • Najlepši in najbolje kalibrirani zasloni v telefonih
  • Boljše trajanje baterije kot pri lanskih modelih
  • Dober zvok
GRAJAMO
  • Fotoaparat, čeprav dober, je bil deležen premalo izboljšav
  • V Evropi se moramo zadovoljiti z inferiornimi procesorji Exynos
  • Samsungovim oblikovalcem zmanjkuje navdiha, inženirjem pa idej
  • Cene niso nizke
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
3 komentarji
  • Mogoče še to:veliko lažje bi bilo primerjati tvoje slike tukaj,če bi lahko kar preskočil z slike na sliko,-tako pa moram zapreti sliko in odpreti drugo.Glede primerjav telefonov med sabo,:v glavnem večina vrhunskih telefonov slika podobno dobro,kljub temu pa sem praktično videl,da Pixla ne bi zamenjal za ostale.Nima takšnih minusov kot ostali.Predvsem pa ima programsko zmogljivost nad povprečjem,kaj mi bo zum od Huaweja ,če pa mu druge stvari ne laufajo tako dobro (zato sem lani tudi raje zamenjal Huawei P20 Pro nazaj za iPhone X,-)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja