Kaj »ZAVEZNIK« pomeni za gejmersko skupnost?

Asus je včeraj uradno predstavil igralno konzolo s sistemom Windows 11. Se je tajvansko podjetje namenilo razburkati trg osebnih računalnikov? Mu bo uspelo in kaj z njo pravzaprav želijo doseči?

Gejmerski svet se družno premika po dveh poteh. Ta zaresni ne vidijo ničesar drugega razen osebnega računalnika, medtem ko, recimo jim občasni igričarji, vse pogosteje pogledujejo proti konceptu igranja v oblaku, kjer je praktično vseeno, kakšno napravo imaš v roki in kakšen zaslon pred sabo. Za enkrat sta poti še vzporedni, vendar je obenem jasen trend, da se bo razkorak počasi povečeval. Na prvi pogled v zgodbi ni prostora za običajne konzole, kaj šele za bolj univerzalne računalnike, preoblečene v prenosno gejmersko napravo – SteamDeck s sistemom Linux in zdaj še ROG Ally. Ali je res tako? Dejali boste, da ne, kajti na obeh lahko poleg lokalno nameščenih igrate še naslove iz pretočnih storitev. Kar je sicer res. A je ravno tako res, da sta samo za te za razred ali dva preveč zmogljivi. Torej ne gre za napravi, ki bi nagovarjali uporabnike pretočnih iger.

Trg kot vitranška strmina

Razlog, da izdelovalci vsako leto skušajo predstaviti nekaj popolnoma novega, nekaj, kar bo razburkalo trg, lani je Asus na primer poskušal s križancem med tabličnim in prenosnim računalnikom Vivobook Slate, je ne preveč rožnato dogajanje na trgu osebnih računalnikov. Po relativno lepih »koronskih« letih je prišlo do boleče streznitve. IDC je izračunal, da je bil padec v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta 30-odstoten, kar je onstran meje manjše zaskrbljenosti. Obenem tržne raziskave kažejo še marsikaj drugega. Ko trg raste, z njim rastejo vsi, in ko pada, padajo vsi, zato tržni deleži ostajajo razmeroma konstantni. Kdor je pred leti menil, da bo Apple s procesorji M1 (in zdaj M2) do temeljev požgal računalniško krajino, se je pošteno uštel. Ne samo, da Applu ni uspelo občutno povečati tržnega deleža, v letošnjem prvem četrtletju je celo zabeležil največji padec (IDC, 40 odstotkov).

Boljši časi za univerzalne naprave?

Nisem najbolj navdušen nad univerzalnimi napravami, kajti običajno je tako, da delajo vse, a nič res dobro. Takisto sem razmišljal, ko je Nintendo pred leti naredil kombinacijo prenosne in stacionarne konzole Switch. Mimogrede, dolga leta je bila prodajna uspešnica, a so leta debelih krav minila. Teža prastare strojne opreme, ponajprej procesorja, je naredila svoje, naslednika pa še ni na vidiku.

Switch je dober primer, saj se Ally očitno zgleduje po njem. Oziroma se tako vsaj zdi, čeprav gre v resnici za dokaj različni napravi. Ker je v ohišju večjega igralnega ploščka z zaslonom skrit običajen računalnik s sistemom Windows, ga lahko postavite na mizo, priključite tipkovnico, miško in monitor, ter uporabljate kot vsak drug namizni računalnik. Težje zamenja prenosnik, a če se sprijaznite z manjšim zaslonom in dodate tipkovnico, je za silo uporaben v tej vlogi. Kaj pa kot zamenjava »hudega« prenosnega ali namiznega gejmerskega računalnika? Gre, če si omislite dodatno grafično kartico XG Mobile. To je moje mišljenje, kajti med predstavitvijo so poudarili še nekaj drugega. Do zdaj so bile prenosne konzole vedno podhranjene v zmogljivostih in dostopu do najboljših iger, kar želijo z Allyjem spremeniti.

Ena stvar me kljub vsemu skrbi. Ally je opremljen z dovolj zmogljivim procesorjem, ki dela z močmi v intervalu med 9 in 30 vatov. Višje so moči, bolj se bo naprava segrevala in kljub hladilnemu sistemu z dvema ventilatorjema, nisem ravno prepričan, kakšne bodo termične lastnosti med poganjanjem najbolj zahtevnih iger. Na to vprašanje ne morem odgovorit brez preizkusa.

Za dejanske zmogljivosti lahko kot referenco vzamemo prav tako Asusov ultra lahki prenosnik Zenbook S (lanski model z oznako UM5302) s procesorjem AMD Ryzen 7 6800U, s katerim smo se imeli priložnost igrati te dni. Procesor v njem je predhodnik Ryzena 7 7840U, ki je v bistvu Ryzen Z1 Extreme z drugim imenom za običajne prenosnike, ne konzolo. V omenjenem prenosniku, ki tehta le malo čez kilogram in je (zaprt) tanjši od 15 mm, na testu Geekbench 6 v večjedrnem načinu doseže rezultat skoraj 8000 in nekaj čez 5700 pri delovanju z baterije, v enojedrnem skoraj 2000 ali dobrih tisoč, pri grafičnem delu testu pa 23.000 ali 20.000. Procesorski rezultati so zelo dobri tudi v primerjavi s težjimi in celo igričarskimi prenosniki, medtem ko ima grafične že prenosnik z dokaj vstopno kartico Geforce RTX 3050 Ti vsaj trikrat boljše, toda po drugi strani Intelova integrirana grafika Xe nudi pol slabše. V praksi smo lahko z baterije igrali F1 22 s 60 sličicami na sekundo, kolikor jih omogoča zaslon, pri srednjih grafičnih podrobnostih. Z napajanjem bi šlo vse tja do 80 fps. Spider-Man Miles Morales se je gibal nekje okrog za ta naslov še vedno povsem igrabilnih 30 sličic na sekundo, vendar z nižjimi podrobnostmi in z vključenim izboljševanjem razločljivosti FSR. Oboje sicer velja za polno visoko razločljivost. Pričakujete lahko, da bo Ally dal od sebe še nekoliko več, vsaj deset odstotkov, morda še kaj, zaradi nove generacije procesorja in večje optimizacije naprave igram, med drugim pri hladilnem sistemu.

Ne vem, ali bo Ally na dostopen v slovenskih trgovinah, kar pravzaprav ni pomembno. V evropskih, denimo nemških, zagotovo bo. Cena za zmogljivejšo različico, ki prihaja prva, in bo tudi imela precej bolj uporabno velikost diska (512 GB), bo 799 evrov. Kasneje bo na voljo še konzola z manj zmogljivim procesorjem in manj diska za 699 evrov. Glede na tehnične značilnosti je nekaj jasno, da se bo bolj splačalo zapraviti stotaka več, kot ga privarčevati. Sprašujem pa se, komu je naprava namenjena in ali nudi dovolj, da bomo v njej videli, nekaj kar je dobrega in kar res potrebujemo. Za enkrat v to še vedno nisem najbolj prepričan!

Foto: Asus