Kaj vse bo Google ukinil v letu 2021?
Matjaž Ropret 6. februarja 2021 ob 06:52

Pred malo več kot dvema tednoma so Googlovi baloni iz projekta Loon pristali nazaj na trdni zemljici in zračnega interneta, ki ga podjetje razvijalo in na odročnejših predelih sveta zagotavljalo skoraj deset let, ni več. Ta teden pa je korporacija razpustila svoj igričarski »studio« in že tako obsežno pokopališče projektov, storitev in naprav, še dodatno obogatilo.

S tem zagotovo še ni konec, nikakor pa še nisem naštel vsega, kar je nedavno dobilo svoj navidezni nagrobnik. Vsak uporabnik Androida je verjetno na seznamu aplikacij kdaj srečal Cloud Print, storitev, ki je omogočala tiskanja prek interneta. Verjetno pa je velika večina ni nikoli uporabila, četudi je bila ideja dobra in prav tako izvedba. Kakšne alternative ni na vidiku, kot je denimo niso ponudili za sicer počasno, a uporabno, pa tudi že ukinjeno funkcionalnost Android Beam, ki je omogoča prenos fotografij z enega telefona na drugega prek bluetootha. Za Google Play Music, tudi ukinjeno z začetkom tega leta, je nadomestek v storitvi Youtube Music. Kar je pa bilo že v začetku dokaj nesmiselno, ker bi lahko zgolj preimenovali zadevo, namesto ponudili (takrat) dopolnilno in v marsikaterem pogledu slabšo. Kakšne pametne obrazložitve, čemu stara pretočna glasba, ki so jo uporabniki imeli radi, ni bila več dobra, nikoli nismo dobili.

Za zaprtje oddelka, ki se je ukvarjal z lastnimi igrami za storitev Stadia, so vsaj navedli iskren razlog. »Razvoj grafično razkošnih iger je predrag.« To je seveda res, kajti tudi največja podjetja s tega področja se združujejo ali pa jih prevzemajo Googlovi konkurenti, denimo Microsoft. V vsakem primeru pa so se morali tega zavedati že prej, razen če so šli v ponujanje Stadie povsem naivno. Kar ni povsem nemogoče, kajti na začetku je menda pošiljanje igričarskega podatkovnega toka po internetu na uporabniške naprave delovalo bolj slabo. V zadnjem času je storitev glede na zagotovila tujih kolegov postala bistveno boljša, celo toliko, da je bilo Cyberpunk 2077 na začetku najbolje igrati prav s pomočjo Googlovih strežnikov. Zato mogoče je nekaj smisla v tem, da bo Google poskusil infrastrukturo »prodati« kateremu od večjih ponudnikov iger z dovolj obstoječega in prihodnjega materiala, ki bi želel ponuditi svojo naročniško storitev. Čeprav se zdi, da bo komurkoli težko tekmovati z Microsoftom, Sonyjem, Nvidio in morda še Amazonom. Toda tako so ves čas nastajajo nove storitve naročniškega videa, bodo verjetno tudi video iger.

Vseeno pa se je marsikateri igričar med tistimi, ki jim je Stadia na voljo (v Sloveniji in še marsikje uradno ni, menda pa se jo z določenimi obvodi da uporabljati), zadnje dni na družabnih omrežjih in forumih izrazil zaskrbljenost. Kajti tovrstne objave iz Googla običajno niso obetavne in po nekaj mesecih ali letih (životarjenja) nato sledi še sporočilo za javnost o ukinitvi storitve. Potem ko so v marsikaterem primeru ob splovitvi pripravili precej pompozen dogodek. Nihče ne bo presenečen, če bo še letos prišlo sporočilo, da bo mogoče igrati samo še do določenega datuma v letu 2022. Verjetno bi zadeva imela več možnosti za preživetje, če bi bila na podoben način kot Netflix ali nenazadnje Microsoftova podobna naročnina vrste »igraj vse, kar je v katalogu.« Zdaj je namreč vključenih dokaj malo iger, sicer pa jih je treba kupovati. Kdor igre kupuje, pa jih vseeno raje nekje, kjer ve, da bo do njih dostop imel tudi še čez precej let. Pri Googlu tega jamstva ni v nobenem trenutku.

Zagotovo vemo, da se letos poslavlja klepetalna storitev Hangouts, ki po priljubljenosti ni bila nikoli niti blizu Messengerjem, Viberjem in ostalim. Ob še vedno trajajoči pandemiji in pomembnosti video konferenčnih orodij bi bilo to sicer malo čudno, a za dotičnega ponudnika prav nič nenavadno, če bi oznanil tudi konec storitve Meet in prihod še štirinajstega ali osemnajstega poskusa na tem področju, ki podjetju (nerazumljivo) res ne gre od rok. Z začetkom prihodnjega leta pa bo umrl tudi operacijski sistem za naprave interneta stvari Android Things, ki ga v praksi nisem srečal v niti eni napravi.

Še en kandidat za slovo je operacijski sistem za pametne ure Wear OS. Logično razmišljanje bi bilo, da bo Google z nedavnim prevzemom podjetja Fitbit pridobil znanje za izdelavo kakovostnih ur in jih opremil s svojim sistemom namesto s Fitbitovim. Toda doslej je bil Wear OS še na skoraj vsaki obetavni uri huda cokla, saj je opazno skrajšal avtonomijo baterije in upočasnil delovanje. Morda je tudi tu čas za nekaj novega, bolj optimiziranega, kajti druge zapestne platforme so preprosto, kljub temu, da nobena ni idealna, bolj perspektivne. Vsaka ima vsaj eno konkretno prednost, ki jo je mogoče vzeti za kot glavno vodilo pri nakupu, najsi bo to trajanje baterije, ponudba aplikacij, zdravstveni vidik, najboljša integracija v širši ekosistem ali še kaj petega.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Ostanejo pa še telefoni Pixel. Ne trdim, da jih čaka podobna usoda kot večino zgoraj navedenih storitev ali pa tablice in prenosnike Pixelbook (ti načeloma še obstajajo, vendar …), vendar pa bo razmislek, kako naprej, skoraj nujen. Nekaj so ga v Googlu opravili že lani in se raje usmerili v srednji cenovni razred, kot da bi še naprej neposredno tekmovali z Applom in Samsungom z najdražjimi telefoni na trgu. Toda očitno je, da kakšnega preboja niti to ni prineslo. Tudi zato, ker podjetje še vedno ni prav nič izboljšalo distribucije in pojavnosti te telefonov. Poleg tega počasi pojenja še tista edina lastnost Pixlov, ki je nekaj časa narekovala trende. Pred leti so bili ti izdelki v prvi vrsti revolucije s t. i. računsko fotografijo, toda zdaj so narekovanje tempa prevzeli drugi proizvajalci, ki vgrajujejo večja tipala, periskopske objektive z veliko optično povečavo, ponujajo napredno fotografiranje v načinu RAW, bistveno izboljšujejo snemanje videa in počno še marsikaj, česar se v Googlu ne dotaknejo. Pixli so fotografsko še vedno dobro, vendar ne izstopajo več, mogoče niti niso več na samem vrhu. Verjetno bi bilo precej bolj smiselno, če bi Google svoje fotografske algoritme licenciral proizvajalcem, ki se dejansko znajo ukvarjati s strojno opremo ali pa vrhunske fotografske aplikacije kot alternativo ponudil neposredno končnim uporabnikom.     

Fotografije: Google

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja