Kaj od infozabave in tehnološke pomoči je dobro imeti v avtu?
Matjaž Ropret 6. marca 2019 ob 13:25

Pri avtih se zdaj skorajda več pogovarjamo o tehnologiji in digitalijah kot o podvozju ali motorju, če ta slučajno električen. Vendar je pač tako, da je mehanika zdaj pri večini dovolj dobra, tisti proizvajalci, ki mislijo, da ponujajo boljšo, to seveda glasno poudarjajo. In era turbomotorjev je skorajda odpravila prejšnje zagate s podhranjenimi vstopnimi stroji.

Pri različnih pomagalih pa se je treba odločiti, kaj naj (nov) avto ima in česa ne. Pogosto je to pogojeno že s samimi paketi opreme in temu, kar imajo trgovci na zalogi, vseeno pa se kdo želi odločati tudi po svoje. Nič sicer ni nujno, za obvezne varnostne pripomočke (ABS, ESC, …) skrbijo birokrati in tudi brez večine tehnologije se še vedno peljemo čisto v redu. Se pa lahko še bolje in varneje. Pa tu ne mislim na zadeve, ko so samozatemnitveno ogledalo, pomoč pri speljevanju v klanec ali parkirna tipala. Vse to in še kakšne druge zadeve bi morale biti serijske. Tokrat bom na osnovi svojih opažanj razdelil (visoko)tehnološko opremo na tri razrede. Na tisto, kar se mi zdi (skoraj) nujno, na dobrodošlo in na nepotrebno.

Naj kar bo v opremi

Samodejno zaviranje (v sili)

Ta sistem je na voljo pod različnimi imeni in različnih izvedbah, nekatere znajo zavirati pri mestnih hitrostih, druge tudi pri avtocestnih, določene prepoznavajo pešce, kolesarje ali še kakšno drugo oviro. Kakršna koli možnost je že na voljo, naj bo vgrajena. Mogoče se bo vključila samo parkrat v celotni življenjski dobi avta, toda takrat lahko prepreči katastrofo. Edina zoprna posledica je lahko nalet od zadaj, če tisti avto nima tega sistema, voznik pa ne reagira dovolj hitro.

Velik zaslon (na dotik) na armaturni plošči

Stvar, ki sproža zelo deljena mnenja. Nič ni narobe, če so infozabavne vsebine prikazane z lepo in veliko grafiko, je pa lahko nevarno, če voznik preveč »šari« po tem zaslonu in če je ta prenizko. Pa tudi, če je celotno upravljanje, vključno z nastavljanjem gretja ali hlajenja, na njem. Toda –zastarele zaslončke imajo samo še osnovni nivoji opreme, ki tako ali tako nikoli niso najboljša izbira, zato bo nov avto zelo verjetno imel konkreten LCD. Pri rabljenem pa seveda ni treba gledati na to lastnosti.

Kamera za pogled nazaj

Malo je še avtov, pri katerih bi lahko res dobro ocenil, kako blizu kakšne ovire je zadek. Pri mnogih se celo tako slabo vidi nazaj, da so nujni vsaj »piskači«, kamera pa vsekakor dobrodošla. Kot sem napisal že mnogokrat – če je v avtu velik zaslon, ni prav nobenega razloga, da na njem ne bi bilo slike s kamere.

Navigacija

Še ena iz iste kategorije. Čemu velik zaslon, če ne za zemljevide. Res se pogosto da priključiti telefon in poganjati Applove ali Googlove zemljevide, Sygic ali Waze, toda vgrajena navigacija je večinoma še vedno priročnejša in bolje integrirana – prikazuje se tudi na zaslonih pred voznikom. Pa večinoma tudi ne stane več toliko, da bi bistveno vplivala na končno ceno avta.

Dnevne luči in žarometi LED

Za dnevne luči ni dileme – morajo biti s svetečimi diodami, era nekih zasilnih žarnic je minila. Če se le da, pa naj bodo tudi glavni, zasenčeni in »dolgi« žarometi Full LED. Ni nujno, da so matrični, prilagodljivi, da sledijo smeri in podobno. Že samo to, da svetijo diode namesto halogenskih žarnic daje najmanj tako svetilnost, kot so jo pred tem ponujale »ksenonke«, mogoče še boljšo. Cene pa tudi niso več nedostopne.

O tem, kakšen je kateri od teh sistemov, si lahko več prebereš tudi v članku Elektronika počasi nadomešča voznika in to ni nujno slabo.

Fino, ampak se da preživeti brez

Radarski tempomat

Sistem, ki z radarji in kamerami prilagaja hitrost vozila in razdaljo do spredaj vozečega, je v vsakem primeru dobrodošel tako na avtocesti kot v zgoščenem prometu v mestu ali na magistralki. Včasih slišim mnenja, da je smiseln samo s samodejnim menjalnikom in sposobnostjo popolnega ustavljanja (delovanja do 0 km/h, nekateri se izključijo pri 30 km/h ali podobni hitrosti), vendar se s tem ne strinjam popolnoma. Res pa je, da v tem primeru aktivni regulator hitrosti postane že skoraj nekaj več.

Aktivni informacijski zaslon

Začelo se je verjetno v Audijih, zadevo je populariziral Peugeot, zdaj pa počasi prihaja v »mainstream«. Govorim o zaslonu, ki popolnoma nadomešča merilnike in potovalni računalnik med njimi. Zadeva izgleda skrajno atraktivno in ponuja možnost prilagajanja, kaj bo prikazano, večinoma pa bi bila lahko izkoriščenost glede prikaza informacij še precej boljša.

Prosojni zaslon

HUD je zanimiva tehnologija, saj voznik vidi informacije v svojem običajnem vidnem polju, ni mu treba premikati glave. Za varnost je to dobro, vseeno pa ni nujna zadeva, ker se ga pogosto ne da nastaviti optimalno in ker v vsakem trenutku vseeno ni treba vedeti podatka o porabi in vsebina, ki se predvaja na zvočnikih, se tudi ne spreminja tako pogosto, navigacija pa zna narekovati navodila. Poleg tega – če je vgrajen zaslon iz zgornje točke, bo ta tako privlačil pogled, da bo HUD pretežno odveč.

Prilagodljivi žarometi LED

Nadgradnja osnovnih luči s svetečimi diodami so take s še večjo svetilnostjo, zmožnostjo prižiganja in ugašanja posameznih segmentov – da denimo ob strani sveti dolga, na sredini pa zasenčena luč -, samodejnim reguliranjem in še čim. Vse zelo fino in uporabno, toda če ni denarja, naj vseeno ne bo prioriteta.

Prepoznavanje prometnih znakov

Čisto smiselna in dobrodošla informacija, ker lahko voznik kaj spregleda in ne ve, kakšna je trenutna omejitev hitrosti ali kakšna druga pomembnost. Le redko pa je to povezano z omejevalnikom hitrosti oz. radarskim tempomatom, kar seveda zmanjšuje uporabnost.

Platforme Android Auto, Carplay in Mirror Link

Zamenjava vgrajenega infozabavnega vmesnika ali, kot temu tudi rečejo, preslikava telefona na glavni zaslon, je lahko zanimiva, večinoma pa ne prinaša ničesar kaj dosti dodane vrednosti. Poleg tega Android Auto v Sloveniji uradno ni podprt in ga je treba na telefon naložiti ročno, Carplay s svojim vmesnikom ostaja v letu 2011, ponudba aplikacij pa tudi le počasi napreduje, medtem ko je Mirror Link bolj ali manj mrtev.

Brezžično polnjenje telefona

Kot sem pisal nedavno, ni nič narobe, če je to vgrajeno, toda polnjenje je običajno počasno (5 W), zato telefon med polurno vožnjo ne bo pridobil veliko odstotkov.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Nepotrebno in lahko celo moteče

Samodejno parkiranje

Priznam, bočno ti sistemi zelo lepo parkirajo, še posebej, če je prostora bolj malo. Zato pa so bistveno slabši pri vzvratnem in predvsem jih tare težava, zaradi katere jih nazadnje skoraj nikoli po prvotnem preizkusu ne uporabljam več. Pogosto v prvem poskusu ne zaznajo praznega prostora in tudi sicer si je treba za tako parkiranje vzeti čas. Če imaš za seboj nestrpne druge udeležence v prometu, se veliko raje sam podstopim opravila, gre veliko hitreje in s precej manj hupanja.

Lane assist

Tudi ta sistem se pojavlja v več različicah in prevod v slovenščino je na žalost dolg in zapleten, zato izjemoma angleško poimenovanje. Kakor koli, piskanje, tresenje volana ali celo popravljanje smeri, če človek zapelje čez črto, je v redu na avtocesti, se da tolerirati na kakšni odprti magistralki in je popolnoma nadležno ali celo nevarno, če se voznik ustraši, na ovinkasti podeželski cesti, kjer skoraj ni mogoče voziti povsem znotraj črt. Kar vesel sem, če testni avti tega sistema nimajo vgrajenega. Res pa je, da ga je vedno mogoče izključiti.

Opozarjanje na utrujenost

Nikoli nisem povsem razvozlal algoritma, ki daje opozorila, da se je treba ustaviti na kavi. Je to vezano samo na čas, na morebitno vijuganje po ravni cesti, kakšne druge nenavadne znake, …? Že v redu, da nekoga skrbi, če sem polno osredotočen na dogajanje pred sabo, vendar so ta obvestila tako naključna, da si z njimi ne da kaj dosti pomagati.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
3 komentarji
  • Nujno (in zelo uporabno):
    – radarski tempomat – stvar, ki ima veliko prihodnost. Sploh če je avtomatski menjalnik (kar je tudi prihodnost)
    – integracija Google Auto – po moje tudi prihodnost

    Ne-nujno in tudi škodljivo med vožnjo:
    – velik zaslon (samo) na dotik, mora biti še kombinacija s fizičnimi tipkami, sicer je to življensko nevarna igra

  • Kot komentator pred menoj – radarski tempomat nujno z avtomatskim in možnost do 0km/h. Če ste se kaj vozili po Sloveniji – kolone so realnost.
    In enako glede zaslona – veliki zasloni na dotik so SMRT. Kot da bi gledal v telefon. Ker je na dotik moraš poleg dotikanja tudi gledati, saj ni možno taktilno zaznati tipk. Želim si nazaj klasične tipke, ali pa vsaj gumb kot ga imajo BMWji že nekaj časa za upravljanje tega zaslona med vožnjo.

  • Strinjam se z komentarjem o kamerah in senzorjih saj brez njih se v novih avtih sploh ne da več pravilno parkirati , ker pred havbo več ne vidiš pa tudi zadaj ne. Naj bolj sem pa jezen na navigacijo za katero moraš plačati 500,00€ pa je v raznih jezikih samo v Slovenščini ne pa če prav piše v zakonodaji da se nobenega artikla brez prevoda ne sme prodati.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja