Kaj je bilo Amazonu treba kupiti Eero?
Matjaž Ropret 12. februarja 2019 ob 11:45

Prepletena omrežja ali po angleško mesh networks pridobivajo na priljubljenosti, z Amazonovim prevzemom podjetja Eero pa bodo zagotovo še bolj. Eero je namreč eden pionirjev z usmerjevalniki oz. dostopnimi točkami za tovrsten Wi-Fi, v prihodnje pa bodo njegove naprave verjetno osnova pametnega doma, ki ga bo ponujal največji svetovni trgovec in ponudnik oblačnega računalništva.

»Alexa, prižgi luči, zakleni vrata, vključi TV za tekmo!« Amazon z nakupom proizvajalca omrežne opreme, ki je bil verjetno v finančnih težavah, dobiva pomemben osrednji element za svojo vizijo pametnega doma, ki jo sicer že nekaj časa poskuša uresničevati z zvočniki Echo, večpredstavnostnimi predvajalniki Fire TV in pametnimi ključavnicami Ring. Vse to je bilo doslej dokaj nepovezano, predvsem pa prepuščeno uporabnikom, da priključijo kakor vedo in znajo. Sčasoma bo verjetno Amazon začel nagovarjati vsaj angleško govoreče, pa najbrž tudi potrošnike v drugih velikih državah, naj si omislijo celoten komplet in si tako olajšajo zadeve. Navsezadnje imata podobno idejo operaterja A1 in Telekom Slovenije. Prvi prodaja ločeno rešitev pametnega doma, drugi pa je to integriral v svoj novi televizijski sprejemnik Neo, ki naj bi tako postal nekakšno središče pametnega doma. Ali, bolj natančno, stanovanja. Obe rešitvi sta namreč primerni za stanovanja, nikakor pa ne moreta dobro zajeti hiš z več tipali, kamerami in vsem ostalim kar pritiče nazivu pameten dom.

Najprej na kratko, kaj so prepletena omrežja. Veliko ljudi ima težavo s tem, da celotno stanovanje, kaj šele hišo, pokrije z brezžičnim signalom. En sam usmerjevalnik običajno ne »nese« povsod, niti ga ni mogoče postaviti na idealno lokacijo zaradi kablov in še česa. Pomaga če so po stanovanju razpeljani kabli in priključimo dodatne dostopne točke ali če z več usmerjevalniki naredimo »mostove«. Ideja »mesha« oz. zank pa je nadgradnja tega. Več enakih naprav po stanovanju se pogovarja med sabo in pokrije bolj ali manj celotno površino, predvsem pa uporabnik s svojimi napravami neopazno prehaja med njimi. Povsod je eno samo omrežje in dostopne točke si same izmenjujejo, na katero od njih je priklopljen kateri računalnik, telefona, tablica, tipalo ali kar koli. Uporabnik pa lahko vse skupaj nadzoruje in upravlja prek aplikacije na telefonu. Eero je bil med prvimi ponudniki teh naprav, sledili so Google in potem standardni osumljenci iz omrežne sfere, kot so Asus, Linksys, Netgear, TP-Link in ostali.

Običajno kompleti prepletenih omrežij vsebujejo po dve ali tri naprave, kar bi moralo zadoščati tudi za večje domove. Vsak proizvajalec ima v ponudbi več različic glede na moč signala, hitrosti in podprte omrežne standarde. Amazon bo v omrežno opremo Eero, če se bo še tako imenovala, nedvomno integriral svojo navidezno pomočnico Alexo in zagotovil, da se bodo ostali njegovi izdelki zlahka povezovali. Morda bodo usmerjevalniki vsebovali tudi standarda za priključevanje naprav pametnega doma Z-Wave in Zigbee, če se Amazon odloči, da bo tipala in ostalo raje povezoval s to tehnologijo namesto prek Wi-Fi. Kar ima prednosti (ne obremenjuje omrežja in potencialno omogoča večje dosege) in slabosti, predvsem pa je smiselno le v primeru, če vsa oprema v ponudbi podpira enega od teh standardov in če je sam usmerjevalnik odprt, da lahko uporabnik dodaja tudi ne Amazonove gradnike pametnega doma. Toda večinoma so taka okolja, kjer ponudniki računajo na vzpostavljanje svojega ekosistema, precej zaklenjena.

Koristi za Amazon je več, upajmo, da tudi za kupce. Vsekakor lahko s tem prevzemom še bolje in zaključeno razvije svojo ponudbo, ki bi lahko res olajšala določena domača opravila, upravljanje nekaterih pomembnih naprav in izboljšala varnost. Predvsem pa verjetno začenja pridobivati še več podatkov o uporabnikih. Že zdaj ve, kaj te zanima, kaj kupujejo, gledajo in poslušajo, po novem pa bo lahko vedel še precej več. Tu pa se začne kočljivi del zadeve. Če bo te podatke uporabljal predvsem zato, da bo izboljševal svojo ponudbo in jo prilagajal željam uporabnikov (v Applovi maniri), bo to še lahko sprejemljivo. Če pa jih bo zlorabljal ali celo preprodajal oglaševalcem in še komu (bolj v slogu Facebooka in Googla), pa se bo marsikdo na daleč izogibal tej »pameti«.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja