Kaj ima stres opraviti s tehnologijo?
Marjan Kodelja 4. julija 2020 ob 06:49

Na stres smo se žal nekako navadili in postal je del našega življenja. Stresu se vsak upira, kakor ve in zna. Kaj je stres? Uradna medicina obravnava stres kot fizično ali psihološko poživilo (stimulans), ki lahko povzroči duševno ali psihološko reakcijo, to pa lahko vodi v bolezen.

Sistemi v naravi potrebujejo varovala, da ne razpadejo. Organizmi, tudi naše telo, ni nič drugega kot velik in zapleten biološki sistem, ki potrebuje funkcijo, ki skrbi za njegovo duševno stabilnost. Stres »zmoti« duševno ravnovesje, to pa povzroči vznemirljiva doživetje, bodisi resnična ali zgolj namišljena. Naš odziv na stres je lahko prilagodljiv, kar je dobro, ali pa zapademo v pretiran strah ali v skrajnih primerih v depresijo. Stres torej ni vedno negativen, kakšen je, pa je odvisno od posameznika, ki je pod stresom. Ko govorimo o pozitivnih posledicah stresa, ta izboljša fizično ali duševno delovanje organizma. Je pa pri vsakem posamezniku nekje meja, kjer se »dober« stres prevesi v negativnega.

Prvo zdravilo za stres je zmožnost, da se sprostimo, ko začutimo, da so živci »napeti« oziroma ko se znajdemo v stresnem položaju. Če tega ne storimo in zanikamo možnost, »podivjana« napetost prej ali slej izbruhne iz vas.

Od posameznika je odvisno, ali je v določeni situaciji pod stresom ali ne. »Kako debelo kožo imate« oziroma kje je tista meja, ko se, po domače rečeno, »sesujete« pod težo pričakovanj. Dostikrat slišimo, da je življenje v mestu stresnejše od življenja na podeželju. Ali pa, da je sodoben slog življenja stresen. V teh trditvah je sicer resnica, a le delna. Stres je namreč bolj posledica razlike med tem, kar pričakujete in tistim, kar dejansko občutite in kar obstaja. Pričakovanja so namreč imaginarna vrednost. Morda ste preveč ambiciozni in pričakovanja presežejo vaše sposobnosti. Še huje pa je, če so pričakovanja plod lastnih zahtev ali zahtev drugih, ki vas niso pravilno ocenili. Torej ko ne dosežete tistega, kar sami pričakujete ali od vas pričakujejo drugi. Bolj kot se to ponavlja, bolj ste pod stresom in na kocu lahko resno zbolite. Potem pa na bolniško in vaje joge. Kaj storiti? Naučite se pridobiti »debelo kožo«!

Je kriva tehnologija?

Lahko delo z računalnikom povzroči stres? Seveda! Tudi tu lahko najdemo mnogo primerov, ko smo v razkoraku med pričakovanimi in dejanskimi rezultati. Sicer pa večina od vas sama ve, kako se počutimo, ko kaj ne deluje tako, kot želimo. Z živci smo na koncu!

Ko govorimo o informacijskem svetu, je največji vzrok stresa izguba podatkov. Pomembnejši ko so ti, bolj trpimo. Poglejmo si primer. Študentu so ukradli računalnik, v katerem je imel vse seminarske naloge, ki jih še ni oddal, in skoraj dokončano diplomsko nalogo. Kaj računalnik, ta je sicer drag, a lahko kupi novega. A kako naj povrne vloženo delo? Kako se naj drži rokov? Ne more! Večine dogodkov, ki privedejo do izgube podatkov, ne moremo vedno predvideti. Pomnilnik lahko »crkne« le iz njemu razumljivega razloga ali škodljiva koda zaklene podatke. Če jih nismo shranili še kje drugje, potem je najbolje, da globoko vdihnemo in začnemo peti mantro. In ko se pomirimo, če se sploh lahko, sledi vse od začetka.

Nadzor nad osebnim stresom postaja donosna dejavnost, tako ne čudi, da so ga začele »meriti« tudi pametne ure!

Prehod na nov sistem je tudi lahko stresen

Ljudje imamo sicer radi nove funkcionalnosti, nimamo pa radi privajanja na radikalne spremembe in novosti. Nekatera opravila opravljamo rutinsko, na pamet vemo, kje so ukazi v menijih. Ko se to le malce spremeni, se nam podre sistem. Prav zato so proizvajalci oziroma snovalci novih programov in aplikacij vedno pred veliko preizkušnjo. Izdelati morajo namreč sistem, ki bo boljši od prejšnjega, hkrati pa zagotoviti stanje, ki bo pri uporabnikih povzročalo čim manj stresa.

Ali obvladate naprave?

Obvladovanje tehnoloških naprav je postalo nekaj normalnega. Priznati, da ni ravno tako, je podobno priznanju, da pri tridesetih ne znamo plavati. Nerodno. In zato se veliko ljudi rado pohvali, da so pravi mojstri, saj s tem poskušajo dvigovati ali vsaj ohranjati svoj družbeni položaj. A takšne stvari se rade vrnejo kot bumerang. Ko se pojavi problem, si marsikdo ne upa prositi za pomoč, saj bi se tako izdal. Vedno namreč obstaja strah, da je napaka banalna in da bo kdo opazil, da le nismo tako vešči. S tem dejstvom se ne spopadajo le novinci, temveč tudi veterani. Pod kakšnim stresom smo lahko zaradi tega, vam je verjetno jasno. A je ta popolnoma nepotreben. Vprašajte koga, ki zadevo obvlada. Naj vam ne bo narodno. Naprave in programi so že tako kompleksni, da ni človeka, ki bi vedel prav vse. Vsi se neprestano učimo. Če pa vas je le sram vprašati, poiščite odgovor v spletu.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Za veliko stresa v življenju so kriva nerealna pričakovanja, ki so, ko jih gledamo s kritične razdalje, milo rečeno, smešna. Smešno je pričakovati in to počnemo prav vsi, da bo naprava vedno perfektno deloval. V naravi stvari je namreč, da se kvarijo.

Naslovna fotografija: Deposit Photos.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja