Priredbe romana Williama Gibsona sta se lotila ustvarjalca izjemne serije Westworld Lisa Joy in Jonathan Nolan, zato The Peripheral od gledalca zahteva najmanj kanček pozornosti.
Gledate jo lahko, ne da bi popolnoma razumeli, v čem je srž zapleta, a je veliko lažje, če so vam osnove znane. Od tu naprej bom zato zapisal nekaj kvarnikov, predvsem glede ozadja. Vizualno je podobna že omenjenem Westworldu, medtem ko bi zlahka našli nežne idejne povezave s serijo Nemogoče (The Nevers), le da prej kot pri slednji izvemo »bistvo«, filmi Avatar in celi kopici filmov in serij, ki raziskujejo idejo potovanja v času.
Flynne (Chloë Grace Moretz in njen brat Burton (Jack Reynor) v gorah Blue Ridge leta 2032 skrbita za bolno mater. On je bivši marinec, ki živi od tega, da naročniku za denar v videoigrah doseže nivo, ki ga ta sam ni sposoben. Še boljša je Flynne, toda, ker so ženske (še vedno) v podrejenem položaju, priskoči, ko se Burtonu zatakne. A še takrat se v virtualnem predstavi v njegovem avatarju. Bratu, ki ima sloves, da je v priljubljeni igri dosegel rekordni nivo, pravzaprav ga ni, ker ga je ona, ponudijo plačljivo beta testiranje nove igre. Ko pristane, mu prijatelja v bližnji trgovini s 3D-tiskalniki, kjer mimogrede dela Flynne, po prejetem načrtu natisneta in sestavita futuristična očala navidezne resničnosti, s katerimi se nato ona preko interneta poveže v igro. Najprej je navdušena nad resničnostjo, počuti se namreč, kot da bi bila prenesena v telo avatarja, a kaj kmalu ugotovi, da je nekaj zelo narobe. Izkaže se, da sploh ni igra, temveč povezava s prihodnostjo, kjer se leta 2099 tabora borita za moč in usodo človeštva. Zgodba nato poteka v obeh alternativnih časovnicah, ki ju povezuje internet. V času ne potuje materija, temveč tok podatkov (informacije), kar je dokaj originalna ideja. Od tu naslov. Periferni (The Peripheral) so androidi, skoraj popolne kopije bioloških ljudi, ki jih ti upravljajo na daljavo, in v primeru Flynne skozi čas.
V mojih očeh gre za dramo z nekaj znanstvenofantastičnimi elementi. Če te miselno odstranim in prihodnost spremenim v res odlično videoigro, potem serija še vedno do nekje »štima«, a izgubi prvotni čar. Čeprav še zdaleč ni slabo posneta, igrana in ima odlično literarno podlago, se vsaj zame ne more kosati z originalnostjo serij, kot so že omenjena Nemogoče, komaj že čakam na nadaljevanje, Volčja vzgoja ali Foundation. To še zdaleč ne pomeni, da je ne priporočam. Gledate jo lahko površno kot dramo, kjer se ves čas nekaj dogaja, ali se poglobite v njen globlji smisel, ki se bo v naslednjih delih le še poglobil. O tem sem skoraj prepričan.
Kaj: serija Periferni (The Peripheral)
Kje: pretočna storitev Amazon Prime
Ocena 3,3: Osvežujoča priredba romana Williama Gibsona, dovolj napeta in zanimiva, da je gledljiva tudi, če se vam ne sanja, zakaj gre.
Priporočilo: Zgodba je ravno prav unikatna, da se jo splača ogledati. Z nasiljem ne pretiravajo, nekaj pa ga je, zato ni najbolj primerna za najmlajše.
Brez komentarjev