JJRC H47: Igračka za noter ali le če »piha bonaca«! VIDEO
Marjan Kodelja 18. maja 2018 ob 06:13

Pred leti sem dal dva stotaka za papagajevega ardrona, ki je morda res še enkrat večji, pa tudi motorji so močnejši, a vendarle ni letel nič kaj dosti bolje od miniaturnega trota za nekaj evrskih desetakov (koda GBGW5006 ceno zniža še za dodatnih pet evrov!). Imel pa je nekaj, kar zamerim malčku. Dodatno baterijo! Ko ravno dobiš gušt, da bi še zganjal vragolije, začnejo utripati ledice, vragec pa se začne približevati tlom. Kakšnih sedem minut! Če ti jih da pet, si lahko srečen.

Trot H47 pa je sila primeren za učenje upravljanja letalnikov s štirimi rotorji, pa čeprav nima klasičnega radijskega krmilnika, pa še fotografijo ali video lahko naredimo, kajti vgrajena kamera, kljub neuglednemu in cenenemu videzu sploh ni tako zelo slaba. Ob bok se namreč lahko postavi onim v poceni pametnih telefonih. Krmiljenje letalnika z dodanim enoročnim radijskim krmilnikom je natančneje od krmiljena z aplikacijo, vendar je ta nujna, če hočemo fotografirati ali snemati. Trot namreč nima pomnilniške kartice, vsi posnetki se stekajo prek povezave wi-fi na telefon in tam shranijo.

Kar solidni posnetki

Če se zadovoljimo s tipalom ločljivosti 720p (1280×720 pik) potem posnetki in fotografije niso ravno za odmet. Kajpada v dobrih svetlobnih razmerah. Ker se liči z oznako trot za sebke (selfie drone) »lepotni« učinek polika fotografije, da je koža gladka, obraz pa lepši, vendar neke uporabne izboljšave nisem opazil. Še dobro, da shrani obe različici, originalno in polikano. Nekaj podobnega lahko rečem tudi za video posnetke. V dobrih svetlobnih razmerah in ako je trot dokaj pri miru, so še kar, ko pa se hitro premika, je še kako očitno, da kamera zajema premalo sličic na sekundo. Nikdar pa povezava med trotom in aplikacijo ni padla, kar se dostikrat dogaja pri tako poceni igračkah. Pričakujte največji domet okoli 50 metrov. Zorni kot kamere je spremenljiv, vendar ročno. Pred poletom jo zavrtimo, da gleda dol, naravnost naprej ali nekam med dvema krajnima položajema.

Zelo natančno krmiljenje z nagibi krmilnika

Trotu je dodan neobičajni krmilnik. Je enoročen s krmilno palico, nekaj gumbi, predvsem pa s tipali za prepoznavo položaja (G-tipalo). Nagibe pretvori v signale, te sprejme trot, ter se nanje pravilno odzove. Se mi zdi, da je tovrstno upravljanje natančnejše kot z aplikacijo, kjer ga tudi lahko vključimo. Kakor koli že. »Upravljanja s krmilnikom se hitro naučiš in je verjetno bolje, če se umetnosti letenja najprej učiš z njim in šele nato preskočiš na aplikacijo.«

Bistveno je, da se najprej naučimo pilotiranja, preden se pozabavamo z dodatnimi možnostmi. Ena od njih je tudi »brezglavi« način (headless mode), ki je vse bolj uporabna zadeva pri tovrstnih letalnikih. »Če ne vidim, kam je obrnjen prednji in kam zadnji del, lahko trota napačno upravljam in ta trči v trmasto stvar, ki se nikakor noče umakniti.« H47 ima spredaj bele, zadaj pa rdeče luči, a če je daleč, predvsem pa po dnevu, jih od daleč nikakor ne opazimo. Zato je uporaben brezglavi način. Ni več važno, kaj je prednji in kaj zadnji del, namesto tega trota postavimo na tla (kakor hočemo) in vzletimo. Nagnemo krmilnik naprej, da gre letalnik stran od nas, če pa ga nagnemo nazaj, se vrne. Vseeno je, ali ga med letom obrnemo levo ali desno, kar pa je pomembno, ako omenjenega načina ne vklopimo. Takrat se krmilni ukazi vedno upoštevajo glede na prednji del letalnika. Če ga med letom naprej zasukamo na desno, bo nagib krmilnika naprej povzročil let v novi smeri. Kar lahko še kako zmede neveščega pilota!

Triki in drugo le prek aplikacije

Veliko več možnosti ponuja aplikacija. Med njimi tudi trike, ko se na primer med letom trot zavrti okoli vzdolžne osi. Videti je spektakularno, še posebej ker trot nima hudo močnih motorjev, kar na žalost dojamemo, ko želimo leteti v malce močnejšem vetrcu. Upravljanje pa ni tako preprosto in intuitivno kot s krmilnikom. Pravzaprav je skakati s pogledom med zaslonom in trotom, kar na začetku gotovo počnemo, zelo utrujajoče. Ker so krmilne palice narisane na zaslonu, se tudi pripeti, da gre prst ven iz njim namenjene »površine«. Ker pa omogoča več, ne samo snemanje in trike, tudi vodenje tako, da krivuljo leta narišemo na zaslon, prej ali slej posežemo tudi po njej. Uporabna postane, ko osvojimo »pilotiranje« do popolnosti. Takrat trota krmilimo glede na sliko kamere na zaslonu. Ves čas leta spremljamo le dogajanje na zaslonu, vse drugo pa za ta čas izključimo iz svojih misli. Da se, zahteva pa veliko vaje, a le tako iz trota iztisnemo vse njegove sposobnosti.

Občutno premalo »goriva«

Trot je poceni, majhen in lahek, majhna pa je tudi baterija. Na žalost ima ta svojevrstno obliko ter način priklopa, v kompletu pa je le ena. Že obljubljenih sedem minut letanja je malo, dejanski čas pa je še nekoliko krajši. Več kot pet minut mi nikdar ni zdržala, čar polnjenja pa je skoraj uro in pol, kar hudo omeji uporabnost igrače. Žal, a tako pač je.

Tehnični podatki:

Mere zloženega: 7x15x3,2 cm
Mere nezloženega: 8x18x3,2 cm
Teža: 86g
Baterija 3,7V, 500 mAh
Čas polnjenja: 70 minut
Čas letenja: 7 minut
Kamera 720p
Doseg krmilnika: do 75 metrov
Doseg Wi-Fi: do 50 metrov

 

 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja