Jimny je za tiste, ki jim gozd ni življenjski slog, ampak delovišče
Matjaž Ropret 7. oktobra 2018 ob 07:57

Prodajajo nam vse mogoče za naš »aktiven življenjski slog«, kar pa običajno pomeni, da se z avtom zapeljemo do kakšnega jezerca ali si oblečemo nekaj, kar ne premoči v prvi minuti dežja. Ko pa rabimo resno orodje, se izbira bliskovito skrči. Skoraj vsi avti imajo zdaj v osnovi terensko obliko, le malo pa jih res kam prileze in tudi pogona na vsa štiri kolesa jih nima prav veliko. Redki so še resni terenci, kakršen je Suzuki Jimny – zdaj v povsem novi izdaji.

Kar dve desetletji je Suzuki držal v ponudbi prejšnjega Jimnyja, ki se zato ni mogel več pohvaliti s kakšno sodobnostjo poleg sicer zglednih zunajcenstnih sposobnosti. Novi je hecna kombinacija enakega in novega. V osnovi je to še vedno isti avto, isti mali terenec, ki lahko prigrize skoraj kamorkoli in se izmuzne vsem preprekam na poti, ki bi zanesljivo ustavile kakšno večjo zverino. So pa dodali nekaj tehnologije, všečno posodobili notranjost in zunanjost ter mu namenili nov motor. In spotoma vendarle sklenili kar nekaj kompromisov, da ga vseeno ne moremo razglasiti za nesporno idealno izbiro.

Najprej o obliki. Nisem pristaš retro trenda, raje vidim, če si oblikovalci izmislijo kaj novega, kot da v pomanjkanju domišljije reciklirajo staro. Še posebej, če ima novo povsem drugačno funkcijo. Toda Suzukijevim dizajnerjem priznam, da jim je uspelo. Avto je vpadljiv, všečen, ljubko škatlast in še malo spominja na legendarnega Hummerja. Kdo ne bi imel mini Humveeja, če so že pravega v cestni različici ukinili? Notri tudi ni slabo, sicer trdoplastično, ampak z zaslonom na dotik, enakim kot v drugih Suzukijih, zanimivo oblikovanimi merilniki in držalom pred sovoznikom. Nujna oprema v avtu, ki pleza in se spušča po zelo strmih brezpotjih.

Mehanika je znana. Letvasta šasija in toga prema tako zadaj kot spredaj. Štirikolesni pogon z reduktorjem in v elektroniki še načina za pomoč pri vzpenjanju in spuščanju. Vse je zasnovano z mislijo, da avtu ne zmanjka oprijema in da ga še tako hud klanec in ovire ne ustavijo. Po cestah pa kakšnega udobja ne gre pričakovati. Novi motor z litrom in pol prostornine, bencinski seveda, zmore 75 kW in 130 nm maksimalnega navora. Menjalnik je ročni petstopenjski ali samodejni šeststopenjski.

Delovno orodje torej in to se na nekaterih mestih in pri določenih lastnostih pozna. Na primer že takoj, ko se usedeš za volan in ugotoviš, da se ta premika samo po višini, sedež pa samo vzdolžno. In da imaš komaj kakšno luknjo ali predalček, kamor bi lahko kaj odložil. Na zadnje sedeže se je kar težko prebiti in ta še težje sedeti, če si že dal(a) skozi osnovno šolo. Verjetno bodo tako ali tako večino časa podrti, ker je z njimi in njihovimi naslonjali v običajnem položaju prtljažnika za kakšno vrečko ali mogoče (lovsko) puško. Moj sejemski nahrbtnik ni šel noter, kakšna torba z orodjem prav tako ne bi, kaj šele motorka.

Jimny ima poleg infozabave vgrajeno tudi samodejno ustavljanje v sili, opozarjanje ob prehajanju čez črto in prepoznavanje prometnih znakov. Kljub temu je na varnostnem testu EuroNCAP dobil le tri zvezdice. Pri čemer mu je eno verjetno izmaknilo nekaj manjših dejavnikov. Dokaj slabo se je denimo odrezal pri sprednjem trku od strani, neučinkoviti vzglavniki pa so mu odnašali točke neposredno in posredno, saj zaradi njih ni dobil točk, ki bi mu jih sicer prineslo zgledno samodejno ustavljanje.

Jimny naj bi prišel v prodajo še letos in bo stal približno toliko kot kakšna bolje opremljena Vitara ali drugače povedano okrog 20 tisočakov. Je pa tudi Vitara rahlo prenovljena. Med drugim ima znotraj boljše materiale, nov barvni potovalni računalnik in lepšo analogno uro.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja