Dopuščam možnost, da boste rekli, da so ameriški tehnološki izdelki, programi in storitve boljši, cenejši in morda uporabnejši, vendar nikar ne verjemite komurkoli, ki trdi, da je Evropa zamudila tehnološko revolucijo. Resnica je namreč drugačna. Da smo odvisni od Amerike, kar nas bo še zelo bolelo najmanj naslednja štiri leta, smo krivi sami.
Američani in Kitajci so v prvi vrsti veliki patrioti. Na misel jim ne pride, da bi kupovali tuje, razen če to res ni bistveno boljše. Zakaj mislite, da na Kitajskem prevladujejo kitajski telefoni in v Ameriki Applovi? Nam v Evropi pa na misel ne pride, da bi uporabljali lastne izdelke, niti če so enako dobri ali celo boljši, ker smo po domače povedano ovce, godne za striženje. Ob tem smo še mazohistično naravnani. Jamramo, da v Evropi nimamo tehnoloških izdelkov in storitev, a tistih, ki obstajajo, ne uporabljamo. Če ne bomo podpirali lastnih izdelkov na enak način, kot smo navdušeni nad nemškimi avtomobili, nam ni pomoči. Ameriških tehnoloških podjetij (vsaj večine) ne sponzorira država, temveč kupci! Boste še vedno padali v evforijo, ko bosta Apple in Samsung predstavila nove modele, ne dosti boljše od predhodnikov, ali boste raje vsaj pogledali, kaj in za koliko denarja ponujajo evropska podjetja?
Kdor misli, da evropskih alternativ za ameriške izdelke in storitve ni, se krepko moti. Nekatere so slabše, druge boljše, a to ne spremeni ničesar. Pred prelomom tisočletja smo noreli za Windowsi, čeprav so bile nekatere različice slabe in polne napak. Država je kasneje celo uvedla program uvajanja Linuxa, pa ni nič pomagalo. Ker je Microsoftu uspelo prodreti v šole, so se učenci namesto programiranja učili uporabe Worda, Excela in PowerPointa, zato danes razmišljamo, da druge poti ni. Pa vendar še vedno obstaja. Alternativi se imenujeta Linux in OpenOffice. Če bi se množično odločali zanju, bi pospešili njun razvoj in razkorak do Microsoftovih programov bi bil manjši.
Podobno velja za večino storitev. Pisal sem že, da je za Gmail dobra alternativa Proton, podatke lahko shranjujete pri slovenskem ponudniku Koofr, pa tudi za bolj otipljive izdelke so zamenjave. Če večina ne bi nosila plašnic ob nakupu telefona, bi morda pogledala v smeri telefonov podjetja Fairphone. Ta se ne more meriti z najboljšimi, vendar bi se lahko, če bi se pogosteje odločali zanj. Države ne morejo preprosto razmetavati denarja za spodbujanje razvoja, saj se je to skoraj vedno izkazalo za metanje bankovcev skozi okno. Podjetja morajo izdelke in storitve prodajati, da nato del denarja vložijo v razvoj. Tako delujejo tuja tehnološka podjetja in tako bi morala delovati tudi naša. Torej je nujno, da jih začnemo podpirati!
Tarnanje, da je Evropa zamudila tehnološko revolucijo, je bolj kot ne iskanje načinov za pridobivanje »poceni« davkoplačevalskega denarja. Namesto tega bi morala Evropa spodbujati razvoj izdelkov in storitev s privlačnim poslovnim okoljem, spodbujanjem nakupa domačih izdelkov in omejevanjem ameriških podjetij, da pri nas počnejo, kar se jim zahoče. Če to lahko izvajajo Američani in Kitajci, zakaj bi bili mi bolj papeški od papeža?
Preprosto moramo dojeti, da se svet spreminja, da je obdobje globalizacije končano in da je prišel čas, ko moramo poskrbeti zase. Če je Kitajcem uspelo razviti lastne alternative vsem ameriškim izdelkom, zakaj ne bi uspelo tudi nam? Še posebej, ker večina teh alternativ že obstaja.
Od daleč je videti, kot da sta se Evropa in Amerika že dolgo tega, daleč od oči javnosti, dogovorili, kdo bo kaj razvijal. Prišla je globalizacija in s tem so tovrstni neuradni dogovori padli v vodo, saj se nezadržno premikamo proti izolacionizmu. Evropski ekonomisti naj ovrednotijo podatke, ki jih ameriška podjetja brezplačno pridobivajo od nas in jih nato preprodajajo, ter naj račun izstavijo Trumpu. Morda bi se celo izkazalo, da je blagovna menjava, ne samo njen del, ki je njemu ljub, voda na ameriški mlin.
A to je le del zgodbe. Če bi res želeli ameriškega predsednika naučiti kozjih molitvic, bi morali kupci preprosto do nadaljnjega bojkotirati ameriške izdelke in storitve, vključno z operacijskimi sistemi, programsko opremo in digitalnimi platformami. Dokler pa tega ne storimo, bomo sami krivi za vse, kar se bo Evropi slabega zgodilo. Se mar motim?
Naslovna fotografija DepositPhotos
Seveda se. Evropski produkti so slabši in dražji zaradi pretirane regulacije, nore birokracije in naslanjanje na državo in ne na privatno pobudo. Pa samo še slabše bo.
Podjetjem se vsakršna, tudi najmanjša regulacija in birokracija zdi pretirana.
Seveda, rezultati povsod po svetu (v razvitih državah seveda) pa govorijo sami zase. Več države slabše delujoče gospodarstvo.
Ja, najlažje je vse prepustiti korporacijam in se potem, ko lahko počnejo, kar si zamislijo, gredo cene v nebo in na vseh področjih nastanejo monopoli, znova čuditi nad situacijo. Ko nastane kriza, pa podjetja najprej pomislijo na, kaj? Pomoč države. Te iste države, ki jih sicer ne bi smela nikakor omejevati in nadzirati.
zato pa smo tudi priča zatonu Evrope.
No no, vidim, da se počasi le premika miselnost. Na kratko, v Evropi lahko izdelamo vse kar izdelujejo američani in kitajci, vse kar potrebujemo zase, z malo pameti postanemo samooskrbni s hrano ter lažje kontroliramo izvor hrane in s tem njeno kvaliteto.
Pa še nekaj me moti. Vsi so navdušeni nad umetno inteligenco, ampak, se zavedamo, da je to največja kraja znanja, dela, kar se je zgodilo kadarkoli? In potem naj bi to celo tržili in se omastili na račun drugih.