Je tudi tebi rekel, da to počne za tvojo varnost?
Marjan Kodelja 7. avgusta 2020 ob 06:00

Tehnologija je vedno nevtralna in samo po sebi ne morem biti škodljiva, podvržena pa je zlorabam. Lahko imaš še tako dobre namene, ki pa so v temelju napačni in škodujejo osebi, ki v tebi vidi nasilneža, zalezovalca ali nadlegovalca, zato niti ne pomisli, da bi ljubljeni osebi kakorkoli sledil!

Največja napaka je prositi partnerja, da namesti tvoj novi pametni telefon, ti pa mu zaupaš gesla ali mu celo dovoliš, da se jih sam spomni. S tem dobi popolno moč nad tabo in zgolj značaj mu preprečuje, da pridobljenih informacij tako ali drugače ne zlorabi. Pozna tvoj Applov, Googlov ali po novem Huaweiev uporabniški račun, ki je aktiven na tvojem telefonu in ker vsi mobilni sistemi poznajo funkcijo iskanja izgubljene naprave, lahko neopazno v vsakem trenutki preveri tvojo lokacijo. V primeru vključenega beleženja lokacij pa ima vpogled tudi v zgodovino. To pa niti približno še ni vse. Ker pozna tvoj uporabniški račun, lahko prebira poštna sporočila, na telefon pa tudi od daleč namesti, kar koli želi. Verjetno pozna tudi gesla družbenih omrežij, pomeni, da ima popolno dostop do tvojega digitalnega življenja, tudi če na tvoj telefon ni namestil niti enega vohunskega programa. Nekateri pa naredijo tudi to, ker poleg vedenja, s kom se pogovarjaš, hočejo pogovorom tudi prisluškovati. Bolestna ljubosumnost ali duševna bolezen? Ni važno, epilog je vedno enak. Postaneš žrtev domačega nasilneža ali zalezovalca.

Kaj ti je storiti?

Zlorabe naprav za namene sledenja in nadzora niso neobičajne, kot bi si mislili. Verjetno poznate gesla otrok in ste do zdaj že vsaj enkrat na skrivaj preverili, kje je. Morda menite, da je to prav, ker vas skrbi njegova varnost, pri tem pa se ne zavedate, da je meja med skrbjo in vdorom v otrokovo zasebnost zelo tanka.

Če partner pozna vaša gesla in ima dostop do vašega telefona, naredite temu konec. Tudi če se s tem strinjate in vas prav nič ne skrbi. Nobene potrebe namreč ni, da bi podatke vedel kdorkoli. Kaj lahko storite? Preverite najprej poštni naslov v vseh svojih digitalnih računih (Apple, Google, Facebook, Instagram, …) in se prepričajte, da je res vaš in da ni v profilu morda dodan še kašen. Če ni vaš, potem ga spremenite, dodatne pa izbrišite. Nato spremenite geslo za dostop do poštnega računa. Ta je namreč križišče vsega digitalnega in kdor ima dostop do njega, lahko počne marsikaj. Ko ste to storili, preostane še, da spremenite gesla vseh digitalnih storitev, ki jih uporabljate.

Težje pa je očistiti pametni telefon nanj morebiti nameščenih vohunskih programov. Najbolj preprosto je, da ga povrnete na tovarniške nastavitve, saj ste lahko samo v tem primeru prepričani, da ste se jih znebili. A potem nastavite telefon sami, nikar spet koga ne prosite, da to stori namesto vas.

Vsevidno oko na steni

Nadlegovalcem nadzora nikdar ni dovolj, zato dom opremijo s spletnimi kamerami. Razlaga pa je enaka, nameščene zaradi naše/tvoje varnosti. Namen nadzornih kamer je varovanje premoženja, postavljene morajo biti po pravilih in večinoma so nameščene zunaj in snemajo vhod v hiši. Manjkrat jih postavljamo notri, če pa, potem naj bodo obrnjene proti vhodom v stanovanje. Prav je tudi, da jih ne postavite, če se s tem ne strinjajo člani družine.

Vedno je mogoče kamere postaviti tako, da ne posegajo v zasebnost stanovalcev, kar je tudi edino prav. Kajti ko gledajo vas, potem se za postavitvijo skriva drug namen kot skrb za varnost premoženja.

Brezžično omrežje naj bo samo vaše

Čeprav vsi počnemo ravno nasprotno in z veseljem povemo geslo za omrežje prijateljem, celo bežnim znancem, takoj ko prosijo zanj. Nikdar tega ne počnite, ker sem prepričan, da ga še nikdar niste spremenili in ga tudi kmalu ne boste. Ko pa je vpisan v napravo, se ta lahko v omrežje priključi vedno, ko je v njenem dosegu. Kaj lahko potem njen lastnik počne, je omejeno bolj kot ne z njegovim tehničnim znanjem, v skrajnem primeru lahko namesti naprave, ki bodo vohunile za vami. Zalezovalci so namreč še ena skupina nepridipravov, ki so zaradi napredka tehnologije dobili v roke pripomočke, ki so bili včasih rezervirane bolj kot ne za filmskega Jamesa Bonda. Z napredkom naprav interneta stvari pa jih bo še več, zato postaja skrb za varnost domačega brezžičnega omrežja vse bolj pomembna. Predlagam vam, da uporabite funkcijo ločenega omrežja za goste, ki jo ima večina sodobnih brezžičnih usmerjevalnikov.

Poskrbite, da vaš otrok ne postane žrtev

Spletno nadlegovanje (cyber bullying) pomeni uporabo tehnologij za premišljeno, ponavljajoče se in sovražno vedenje posameznikov ali skupin z namenom škodovanja drugim. Primer, ki so ga zasledili tudi pri nas, je vključeval fotografiranje in snemanje sošolca, ki je bil drugačen od večine, zato ga ta ni marala, objavo teh posnetkov na računu, odprtem v njegovem imenu v družabnem omrežju, in nato vsesplošno zasmehovanje in norčevanje iz njega in njegovih dejanj. Da so telefoni opremljeni s kamero in da je snemalna tehnika dostopnejša, ni krivo za porast vseh vrst nadlegovanj, a olajša delo posameznikom, ki bi to v vsakem primeru počeli. Skrb vzbuja nadlegovanje otrok s strani sovrstnikov, ki so morda za svoja leta nekoliko zrelejši in že obvladajo uporaba spleta, v pozitivne, na žalost pa tudi v negativne namene. Žrtev za tovrstno norčevanje običajno ne ve, pa tudi če ve, kaj dosti sama ne more storiti. Posledice so lahko hude in dolgotrajne, saj gre za psihično obliko nadlegovanja, ki je lahko v skrajnem primeru celo hujša kot fizično nadlegovanje.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Vedno so nasilneži, ki iščejo žrtve, žal pa marsikateri od njih, pri svojem početju zlorablja tehnologije. Pomoč je možna, žrtev se mora zavesti, da je nekaj narobe in poiskati pomoč. Ali pač ne. Lahko se tudi sprijazni in trpi, čeprav tega ravno ne bi priporočal.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja