Je res tako težko napisati ceno naročnine?
Matjaž Ropret 23. aprila 2022 ob 06:41

Vse več storitev je naročniških in med njimi niso redke take, kjer moramo ceno mesečne ali letne postavke iskati nekje nad podstraneh ali jo razkrijejo šele po uporabnikovi prijavi.

Lahko dam manjši izziv. Poskusite na njihovih spletnih straneh najti cene naročnin na storitve pretočnega videa GCN, Mubi, Netflix ali Pickbox Now. Izvedeti, koliko evrov na mesec stanejo dodatni gigabajti v Applovi oblačni storitvi iCloud. Ali se prepričati, po kakšnem menjalnem tečaju se bo naročnina, ki jo boste plačevali za upravljalnika gesel 1Password in Bitwarden, iz dolarjev pretvorila v evre. Če ne boste sami preverjali, vam namignem, da je pri treh od omenjenih ponudnikov videa treba v razdelke About, Help ali Pogosta vprašanja, kjer se nekje skrivajo cene za edini ali različne pakete, pri četrti pa je ta informacija zgolj v mobilni aplikaciji. Prav tako za omenjeno oblačno shrambo na spletni strani, ko preklopimo na Slovenijo in z Applove domače strani znova poiščemo željeno storitev, izvemo zgolj, koliko gigabajtov dobimo zastonj. Za vse od tu naprej je treba v menije na ustreznem telefonu, če ga že imamo. Glede menjalnega tečaja, prav mogoče je tudi tu preprosto 1:1 + DDV, a po pravici povedano ne vem, ker pravega odgovora nisem našel.

Prav tem zadnjem je problem. Marsikdaj je povsem pretežko najti informacije, najsi bodo osnovne o cenah in pogojih, ali pa še kakšne dodatne, kot sem nakazal s preračunom v našo valuto, o odpovedi naročnine ali še čem drugem. Ob tem se človek včasih res ne more znebiti občutka, da mu nekaj prikrivajo. Vseeno ne smem biti krivičen, kajti mnogi ponudniki vendarle jasno predstavijo, za koliko prodajajo svoje storitve. A vseeno sem prepričan, da ne bi škodilo nekaj regulacije na tem področju. Rad bi videl, da bi za vse tovrstne ponudnike veljala naslednja trojica obveznosti:

Jasno zapisane cene in opisi paketov

Na uradni spletni in na domačem zaslonu aplikacije bi morale biti vidno, brez nujnosti dodatnega premikanja nekam proti dnu, izpostavljene vse naročniške opcije s cenami in opisi, kaj potencialni naročnik za svoj denar dobi. Postavke bi tudi morale biti v valuti države, od koder je naročnik, in z vključenim davkom na dodano vrednost.

Obvezno vsaj 14-dnevno preizkusno obdobje

Politika glede časovnega okna, ki ga novemu uporabniku dajo na voljo brezplačno, da lahko storitev preizkusi in odjavi naročnino brez kakršnega koli plačila, je od ponudnika do ponudnika drugačna. Nekateri ponujajo en teden, drugi en mesec, včasih nas po spletu zasledujejo tudi oglasi za tri mesece brezplačne uporabe. So pa tudi primeri, ko preizkusnega obdobja sploh ni, temveč se takoj začne plačevanje, morda celo za pol leta ali celo leto vnaprej. Mislim, da je minimalno obdobje preizkušanja 14 dni, kajti teden mine hitro, morda se prvih nekaj ni časa posvečati storitvi in potem zmanjka časa, preden že prvič trgajo naročnino s kartice. Kdor želi, lahko omogoči tudi daljše obdobje, a določen minimum bi moral veljati za vse.

Možnost odpovedi naročnine v sami storitvi

Še vedno obstajajo storitve (primer je NBA League Pass), pri katerih je treba za odpoved naročnine poslati elektronsko pošto na naslov, ki je objavljen podobno transparentno kot cene iz drugega odstavka tega zapisa. Tiste, sklenjene znotraj sistema iOS, pa je mogoče prekiniti zgolj nekje v nastavitvah te platforme. Vsaka storitev bi morala ponujati možnost, da odpovemo naročnino v pregledu uporabniškega računa v aplikaciji ali v spletnem vmesniku. Lahko z dodatnim potrditvenim korakom, vsekakor pa brez skrivanja na mestih, kjer uporabnik tega ne pričakuje ali težko najde, in brez oteževanja.

Morda se vse skupaj komu ne zdi problem in bo samo zamahnil z roko. Tudi sam v osnovi nisem za preveč pravil in birokracije, a vsaj nekaj osnov bi se ponudniki digitalnih naročnin po mojem mnenju vseeno morali držati. Jasno pa je, da bi to morala zahtevati Evropska unija, da lahko podjetja to poenotijo za celoten kontinent in zgolj prilagodijo določene posebnosti, kot so razlike v cenah in valutah. Marsikatero »storitev«, še posebej programsko opremo, pa bi lahko znova prodajali po klasičnem modelu z enkratnim plačilom.

Naslovna ilustracija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.