Z vsem umom podpiram digitalizacijo, toda hkrati se čudim, kako se je lotevamo. Prehod na nov, varnejši sistem ne bi smel omejevati možnosti komunikacije ali celo razširiti generacijskega digitalnega razkoraka.
Meni je pravzaprav vseeno, kako stopiti v stik s svojim zdravnikom in me ravno tako ne moti, če ima za to vsak svoj sistem. Kaj pa starejši državljani? Nekateri so se komaj navadili na poštno komunikacijo in morajo zdaj sprejeti nek drug sistem. Natanko to so namreč storili v ljubljanskih zdravstvenih domovih s prehodom na spletni portal IRIS. Običajno bi bil navdušen nad tem. Tokrat nisem. Ne, ker sistem ne bi bil dober, kakopak tudi odličen ni, temveč preprosto zato, ker je postal edini možen način za elektronsko komunikacijo z osebnim zdravnikom. Bom še malce bolj provokativen. Podobno je, kot bi do zdravnika peljalo strmo stopnišče brez dvigala ali drugega načina, da do njega pridejo nepokretni.
Z vpeljavo portala IRIS so namreč po treh mesecih sočasne uporabe elektronske pošte za naročanje in pošiljanje vprašanj zdravniku, to možnost ukinili. Se vam ne zdi rok nekoliko kratek? Edina alternativa elektronski komunikaciji tako ostaja telefonski klic. Vsaj to. No, ne ravno. Niti malo ne pomaga, če visiš na telefonu do onemoglosti, a se na drugi strani nihče ne oglasi oziroma se šele po ponavljajočem klicanju. Za kar večina ljudi nima ne čase ne potrpljenja. Verjetno nima smisla, a bom vseeno zapisal. So posamezniki, ki bodisi nimajo opreme, znanja, ali jih je strah tehnologije, zato bi organizacije, kot so zdravstveni domovi, nujno potrebovali kakovostno organiziran, primerno dimenzioniran in delujoč klicni center. Ne tako, kot zdaj, ko doma slišim. »Ne bom klicala, saj se nihče ne javi«.
Uradna razlaga prehoda na portal IRIS, o čemer so obveščali preko elektronske pošte, naj bi bila varnost. Strinjam se, da je portal varnejši, toda ravno tako nisem nikdar slišal o zlorabi elektronske pošte za namene naročanja pregledov. Sprašujem se, ali ne gre v tem primeru za »varnostno« pretiravanje. Aktivacija sistema, če nimate digitalnega potrdila, zahteva obisk referenta na dan in ob uri predpisanih uradnih ur, da vam pošlje dve kodi. Eno preko poštnega in drugo preko kratkega (SMS) sporočila. Priporočljivo je, da natančno preverite elektronski naslov in telefonsko številko, ki jo ima vaš zdravnik zapisano, saj v nasprotnem primeru ene ali obeh kod ne boste prejeli. Njuna življenjska doba je 24 ur, torej morate biti še hitri. Vsaj aktivacija je preprosta. Poštni naslov je uporabniško ime, geslo je poljubno, nakar vpišete še omenjeni dve kodi. Kasneje je ob vsakem vstopu zahtevana dvostopenjska avtentikacija. Po vpisu uporabniškega imena in gesla morate vpisati še enkratno kodo, ki vam jo sistem pošlje na elektronsko pošto. Ta ima rok trajanja 5 minut. Razen enkrat čisto na začetku (prvi dan) je sporočilo prišlo tako rekoč takoj. Če ne, preprosto zahtevate pošiljanje novega. Ko smo že pri tem. Škoda, da ni mobilne aplikacije, ki bi v ta namen lahko izkoristila biometrične podatke za varen vstop v sistem.
JAVNO SPRAŠUJEM: Je res težko portal IRIS opremiti z razdelkom Navodila za uporabo in odgovori na pogosta vprašanja?
Bolj kot vse zapisano do zdaj me moti razdrobljenost sistema. Namreč IRIS je za Zdravstvene domove Ljubljana, kjer ima zdravnika starejša oseba, ki me je prosila, da komunikacijo urejam namesto nje. Ni možnosti, da bi ona sama lahko uporabljala portal. Sam imam zdravnika drugje in tam je predpisan portal »dozdravnika«. Verjamem, da je še kakšen podoben sistem v Sloveniji. Nad njimi je nato še portal zVem. Med seboj so nezdružljivi, zato moraš v primeru hujšega obolenja, ko poleg svojega zdravnika potrebuješ še specialista, znati uporabljati več njih. Ravno tako mi ni jasno, kako je s prenosom napotnic?
Vedno sem pristaš zagotavljanja varnosti, a se obenem še kako zavedam, da mora biti varnost sorazmerna s potencialnimi nevarnostmi. Morda je siljenje z dvostopenjsko avtentikacijo v tem primeru nepotrebno, kajti v omenjeni drugi portal vstopam samo z geslom. Čeprav je funkcijsko enakovreden. Nič nimam niti proti razdrobljenosti portalov, toda vseeno bi veljalo razmisliti o medsebojni združljivosti (če ni tako) oziroma o tem, da uporabniki portala zVem za komunikacijo s svojimi zdravniki ne potrebujejo še dodatnega portala. Ravno tako bi veljalo ohraniti možnost komunikacije preko elektronske pošte, kajti vedno je bolj imeti na voljo več elektronskih komunikacijskih poti kot samo eno!
Hm, kje pa je ta portal? Ce grem na zd-lj spletno stran, ni nic drugace, pa tudi na strani od zdravnika ni nobenih sprememb – telefonska, urnik, email za narocanja…
Sam sem sicer imel vedno pomisleke v zvezi s posiljanjem izvidov in podobnih osebnih zadev po navadi e-posti, ker ni ravno zgled zasebnosti (pa tudi ne zaupam temu, kako hranijo te podatke).
Pretiravanje. Koga pa zanimajo izvidi xy fizične osebe? Sicer pa znamo v SLO eno reč res dobro: zakomplicirati stvari v božju mater, največkrat z izgovorom, da tako določajo predpisi. Namesto, da bi IT olajšal uporabo javnega sistema, ga dodatno komplicira. Sploh pa: zakaj ne znamo v eno aplikacijo združiti vse, od napotnic, receptov, naročanja na osebnega zdravnika in specialiste, QR kode za Covid itd? Imamo eZvem. Naj tisto nadgrajujejo, ker se mi zdi, da vsi pozabljajo, da je ključen problem novosti javnost prepričati v uporabo. In eZvem je to tudi po korona prisili to nekako že dosegel.