Je Garmin izdelal idealno uro za vsakogar, ki ne rabi specifičnih funkcij?
Matjaž Ropret 22. februarja 2024 ob 06:11

Nedavno so podatki rekreativne platforme Strava pokazali, da je med njenimi skoraj sto milijoni uporabnikov najbolj pogosta pametna oz. športna ura Garmin Forerunner 235, ki je v prodajo prišla l. 2015, tesno pa ji sledi štiri leta novejša naslednica 245. Garmin je zdaj predstavil najnovejši model iz te serije, Forerunner 165, ki bi prav lahko znova postal prodajna uspešnica.

Vsake toliko časa pride na trg ura, pri kateri se nekako poklopijo funkcionalnosti in cena, česar za zadnje Garminove ne bi mogli ravno trditi. Neposredna naslednica v uvodu omenjenih, tokrat z zaslonom OLED, Forerunner 265, nosi priporočeno ceno 500 evrov, kar mnoge, ki bi morda res počasi zamenjali svojo uro starejšega datuma, odbija. Prav toliko stane funkcionalno podobna, a nekoliko bolj šik Venu 3, ki se za razliko od predhodnic resda ponaša z večjim zaslonom (zaradi česar je tudi kot taka večja, premera 45 mm) in nekateri dodatnimi meritvami, vendar se je cena razbohotila od začetka te serije pred štirimi leti. Malo kasneje so ponudili še Vivoactive 5 za 300 evrov, ki pravzaprav gradi na osnovi prve generacije Venu, ima enako velik 1,2-palčni zaslon OLED, vendar ji denimo manjka barometer. Zdaj  pa je tu Forerunner 165 za 280 evrov oz. 330 evrov v različici Music, ki nedvomno ponuja več kot Vivoactive 5 in ki bi prav lahko bila tista z »vsem«, kar velika večina želi od športne in pametne (pa tudi zdravstvene) ure.

Znova je v središču 1,2-palčni zaslon na dotik vrste OLED, barvit in svetel, vendar ima (palstično) ohišje ob strani kar pet tipk za upravljanje namesto dveh pri Venu 3. Upravljanje zaslona z dotikanjem je mogoče tudi popolnoma ali delno izklopiti. Nekatere ure, denimo Amazfit Balance, ki smo jo testirali nedavno, za enako ceno nudijo precej večji zaslon (prav tako OLED), vendar ne nujno tudi enakega nabora funkcionalnosti, sploh tekaških metrik, pa tudi spremljanja drugih športov. Pri teku denimo kar iz zapestja izračunava podatke o kadenci, dolžini koraka in času dotikanja tal, kot je že običajno pri tovrstnih urah tega proizvajalca, so na voljo tudi napotki glede regeneracije ter »trenersko« svetovanje za izboljšanje vadbe ter predlogi za naslednje teke.

Ura kajpak meri vse običajno za tak pripomoček, tipalo srčnega utripa je Garminove četrte generacije, nekatere ure višjega cenovnega razreda imajo vgrajeno že peto generacijo. Poleg srčnega utripa ponuja tudi podatek o variaciji (HRV), čas med utripi, če iz njega znate kaj izvleči. Skozi dan lahko samodejno meri raven kisika v krvi, seveda podrobno meri spanje in daje »jutranji povzetek,« zaznava tudi dremež, izračunava »telesno energijo« in barometer je ostal, tako da so na voljo tudi znani podatki o tem, za koliko nadstropij ste se v tekočem dnevu že povzpeli.

Pametne funkcionalnosti, kot so obvestila s telefona, upravljanje glasbe na telefonu, odgovarjanje na klice in možnost nameščanja preprostih aplikacij in iger, so dokaj samoumevne. Nima pa ura zvočnika in mikrofona, da bi med pogovori nadomestila telefon. Izvedba Music nudi 4 GB vgrajenega pomnilnika za shranjevanje glasbe iz storitev Amazon Music, Deezer in Spotify. Na voljo je tudi uveljavljena možnost brezstičnega plačevanja z denarnico Garmin Pay, kamor slovenski uporabniki lahko digitaliziramo kartice mBills in Curve.

Avtonomijo baterije je proizvajalec po uradnih podatkih postavil na 11 dni in 19 ur spremljanja vadbe s satelitskim določanjem položaja. Nekatere konkurentke, denimo že omenjena Amazfit Balance in Huawei Watch GT 4 obljubljajo tudi kakšen dan več, druga (Xiaomi Watch 2 Pro ali Samsung Galaxy Watch 6) pa manj, pri čemer so vse naštete večje in imajo tako več prostora za baterijo z večjo kapaciteto. V praksi pričakujem kakih sedem do osem dni z izklapljanjem zaslona in ob povprečno uri vadbe na dan, ter tri do štiri dni z vedno vključenim zaslonom.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja