Japonski strip manga popularnejši od ameriškega?
Marjan Kodelja 11. maja 2022 ob 06:22

Japonska nas spet ogroža. Leta 1980 smo se bali gospodarske prevlade, zdaj se nekateri bojijo prevlade v popularni kulturi. Je strah upravičen?

Izjemna donosnost Marvelovega kinematografskega vesolja dokazuje dobičkonosnost stripovske industrije, saj naj bi po nekaterih ocenah leta 2020 ta na ameriškem trgu zabeležila zaslužek v višini 1,28 milijarde ameriških dolarjev. A znesek je daleč od 5,6 milijarde, kolikor so na matičnem japonskem trgu zaslužili ustvarjalci in založniki grafičnih del, ki jih poznamo pod besedo manga.

Stripi so zlata jama filmskih in ustvarjalcev televizijskih serij, saj imamo na eni strani inflacijo Marvelovih vsebin, Maščevalci, Iron Man, Thor, Loki, Wanda, da ne naštevam do onemoglosti in na drugi nekoliko manj DC-jevih (Batman, Čudežna ženska, Flesh…). Po moji površni oceni je Marvelovo vesolje prikazano pozitivneje (svetlejše), medtem ko nas liki v njem želijo prepričati s preprostim in vsakemu razumljivim humorjem. Vesolje stripov založnika DC je nasprotno bolj mračno in polno črnega humorja. Večjih razlik med njima pa vseeno ni, kajti gre za podoben slog, grafiko in navsezadnje poskuse zadostiti pričakovanja bralcev ob sočasnem upoštevanju kulturnih zakonitosti Zahoda. Ponajprej politično korektnost, upoštevanje manjšin, uravnoteženost spolov in tako naprej.

Naproti temu stojijo stripi manga, katerih specifični risarski slog ima temelje v japonski umetnosti 19. stoletja. Že na videz se ločijo od vsega, česar so sposobni zahodni »ilustratorji« in prinašajo svež pristop, kar se kaže v vse večji globalni prepoznavnosti in priljubljenosti. Demon Slayer: Kimetsu no Yaiba (Koyoharu Gotouge) je presegla pričakovanja na japonskem in ameriškem trgu. Legendarni ameriški avtor Chuck Dixon razloge za uspeh vidi v predanosti, strasti in obrti, medtem ko je ameriško stripovsko pokrajino, v kateri prevladujeta založnika Marvel in DC označil za nerazvito, spolitizirano in preveč didaktično.

Na Marvelovih vsebinah izredno močno gradi prepoznavnost pretočna storitev Disney +. Prej ali slej lahko to pripelje do krize. Vsaka zgodba se mora enkrat končati. Če ne, potem se avtorji ulovijo v začaran krog recikliranja obstoječih likov, obujanja mrtvih ali izkoriščanja poznanih zgodb in junakov, le da zamenjajo osebo v kostumu in čas dogajanja. Iron Manu menjajo spol, Thorovo kladivo suče ravno tako predstavnica nežnejšega spola in zaradi časovnih preskokov ter prehajanju med vzporednimi vesolji, tudi največji privrženci enkrat izgubijo stik s časovnico. Zgodbe pa v osnovi ostajajo enaka ali v najboljšem primeru malenkost predrugačene. Kolikokrat smo že gledali začetek Supermana ali Spidermana? Z vsakim novim filmov so učinki boljši, toda osnova ostaja enaka. Prej ali slej se tega gledalci naveličajo. Sploh če ni prave mere in se, kot v zadnjih letih, serije in filmi vrstijo kot po tekočem traku.

Manga One Piece (Eiichiro Oda) je zabeležila prodajo 500 milijonov kosov, kar je enako prodaji romanov o najstniškem čarovniku Harryju Potterju.

Presenečeni boste, koliko najstnikov prisega na stripe manga in na risanke anime. Del razlogov uspeha se gotovo skriva v ogromnem obsegu, nič neobičajnega ni stotine zvezkov (epizod), številnim založniki in vsebinski raznolikosti, medtem ko se ameriška Marvel in DC pretežno ukvarjata s super junaki. Čeprav formalno kategorizirani na Shōnen (mladi fantje), Shōjo (mlada dekleta), Seinen (odrasli moški) ali Josei (odrasle ženske), znotraj teh kategorij najdemo zelo raznolike vsebine. Od družinam prijaznim, preko mračnih, postapokaliptičnih in znanstvenofantastičnih, do pustolovščin, zgodovinskih in nešteto drugih. V tem in pa seveda v obsegu, ki ga na Zahodu večinoma nismo vajeni, je razlog prodora manga in anime na globalne trge

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Ker Disney gradi slavo predvsem na vsebinah Marvela, želi Netflix na svoj mlin speljati nekaj te popularnosti. Sklenili so partnerstva z japonskimi imetniki avtorskih pravic in začeli producirati lastne anime, da bi postali največja zahodna pretočna storitev s tovrstnimi vsebinami. Neprimerno več pa jih najdete na spletni strani www.crunchyroll.com oziroma če vam beseda piratstvo ne povzroča glavobola na 9anime.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.