Brca v »RIT« Hollywoodarjem, ki so sveto prepričani, da mora film stati malo bogastvo, imeti čim bolj banalno zgodbo, da jo zlahka dojame celo retardiran gledalec, in se bogato zanašati na računalniške učinke.
Zanj so plačali samo med 10 in 12 milijoni dolarjev. Verjetno ni vreden piškavega groša. Na drugi strani Pacifika so vendarle za vsak film o pošastih Kaiu odšteli najmanj sto milijonov (raje več). Predpostavka je napačna. Japonci so dokazali, da s tolikšnim proračunom, ki je mimogrede visok za njihove razmere, brez težav naredijo kakovosten film, ki se v vseh elementih kosa z ameriškimi predelavami. V enem pa ga celo prekaša. Zgodba niti približno ni banalna in se predvsem ne naslanja zgolj na prikaz Godzille. V ospredju so ljudje, njihova čustva in strahovi ter logično razmišljanje.
Kamikaza Kōichi Shikishima se proti koncu druge svetovne vojne izogne nepotrebni samomorilski misiji, tako, da zaradi izmišljene težave z letalom pristane na otoku Odo. Medtem ko razmišlja o dejanju, otrok napade dinozavru podobno bitje, ki so mu otočani nadeli ime Godzilla ter uniči oporišče. Umrejo vsi, razen Kōichia in mehanika Sōsakui Tachibana, delno tudi zato, ker otrpne, ko bi moral bitje napasti z letalskim topom. Občutek krivde preživelega potem močno vpliva na njegovo povojno življenje v porušenem Tokiu, kjer spozna dekle Noriko in osirotelo dojenčico Akiko.
Ob istem času Američani testirajo podvodne jedrske eksplozije. Godzilla mutira, zraste in dobi moč uničujočega žarka, ki ga bogato izkoristi med napadom na Japonsko mesto, ki sodi v njen teritorij (nenazadnje je kljub proporcijam žival). Ker je Japonska vojska demilitarizirana, ameriška mornarica pa noče posredovati zaradi tenzij s Sovjetsko zvezo, so se prisiljeni boriti civilisti z opremo, ki jim je na razpolago. S pametjo in pogumom naj bi jim to celo uspelo. Nekako, a nedokončno, saj film upošteva njeno skoraj neuničljivo naravo.
Mislili bi, da so računalniški triki zaradi omejenega proračuna slabi, vendar niso. Celo daleč od tega. Nekateri prizori, kot je pristanek letala, ko je kamera usmerjena v podvozje, let prototipnega lovca nad Japonsko pokrajino ali prikazi porušenega mesta, so naravnost odlični. Godzilla je ravno tako natanko takšna, kot mora biti. Dovolj podrobna upodobljena in dobro animirana. Najprej se mi je zdelo drugače zaradi nerodne hoje. Zastane, preden zadnjo nogo postavi pred prednjo (in tako korak za korakom). A ker so drugi gibi gladki, dojameš, da je »narodnost« namerna in posledica njene obilnosti. Osvežujoče je še, da Godzilla ni vedno v osredju, večino časa spremljajo odnose in težave človeških likov, ki so se prisiljeni boriti s povojnim pomanjkanjem in obenem še z »nadnaravno« pošastjo. Brez dvoma eden redkih filmov o njej, katerega ogled vam brez večjih pomislekov toplo priporočam.
Kaj: Godzilla Minus One (minus ena)
Kje: pretočnik Netflix
Ocena 3,7: Japonci so dokazali, da je z malo denarja mogoče narediti dober film o legendarni pošasti z zanimivo in niti kanček banalno zgodbo.
Priporočilo: Čeprav prizori nasilja niso eksplicitni, velja opozorilo, da film ni primeren za najmlajše.
Brez komentarjev