Ne, raznoraznega blaga ne bodo po oceanih in morjih znova začele razvažati prave jadrnice, namestitev orjaških, togih jader na obstoječe dizelske tovorne ladje pa lahko pomembno zmanjša porabo mazuta na njihovih plovbah. Tako vsaj trdijo v britanskem logističnem podjetju Cargill. Slednje je od lanskega avgusta izvajalo poskus s tovrstno tehnologijo na tovorni ladji Pyxis Ocean podjetja MC Shipping Kamsarmax, ki pluje pod singapursko zastavo.
Poskus označujejo za zelo spodbuden. Jadri sta na omenjeni, že dokaj stari, vendar prenovljeni ladji, ki je v tem času plula po Tihem, Indijskem ter severnem in južnem Atlantskem oceanu, pomagali znižati porabo goriva za približno 14 odstotkov. V številkah to pomeni tri tone manj mazuta na dan, kar predstavlja za 11,2 ton manj izpustov CO2. V omenjenem podjetju so izračunali, da bi na leto vsaka tovrstno opremljena tovorna ladja (dotična ima nosilnost 43.000 ton) privarčevala toliko izpustov plinov, ki segrevajo ozračje, kot 480 avtomobilov. Celotna ladjarska industrija sicer na leto v ozračje menda odda 837 milijonov ton CO2, kar predstavlja nekaj več kot dva odstotka vseh globalnih izpustov.
Jadra WindWings, visoka 37,5 m, so razvili v britanskem podjetju BAR Technologies in niso podobna klasičnimu, kakršne si običajno predstavljamo na jadrnicah, temveč izdelana po podobnem principu in iz enakih materialov kot jih poznamo pri vetrnih elektrarnah. Osrednji »stolp« oz. jambor je fiksen in stoji na podstavku, s katerim je mogoče celotno konstrukcijo položiti (»pospraviti jadro«), kadar so vremenske razmere neugodne, stranski »vetrnici« pa se obračata v pravo smer, kot krmarji obračajo klasična jadra. Le da to počneta samodejno na osnovi podatkov, ki jih zajemajo različna tipala. Posadka mora zgolj skrbeti, da sta ob pravem času pokonci ali položeni.
Zaradi pomoči vetra lahko strojnica ladje deluje z zmanjšano močjo (a je hitrost, s katero pluje ladja enaka), s tem pa porablja manj goriva.
V Cargillu pravijo, da se pogovarjajo z različnimi ladjarji in pristanišči o tem, da bi namestili jadra na tovorne ladje, kar pa zagotovo zna trajati. Za določene sta sicer dovolj dve jadri, druge bi potrebovale tri. Snovanje novih s tovrstnim dodatkom bo trajalo še dlje, saj je dobavni rok za novo tovorno ladje približno tri leta in pol. O stroških namestitve takih jader ne povedo ničesar, zagotovo pa je lahko kljub začetni investiciji to zaradi prihrankov pri stroških goriva atraktivno tudi za ladjarje, ne zgolj blagodejno za naravo.
Fotografiji: Cargill
Brez komentarjev