Izsiljujejo tudi na mobilnih napravah
Marjan Kodelja 26. aprila 2018 ob 06:12

Internet je postal igrišče podzemlja. To pa, če zanemarimo digitalno hladno vojno med hekerskimi skupinami na plačilni listi držav, najbolj vpliva na varnost slehernika. Za kriminalce smo namreč ovce, ki jih je treba striči oziroma želijo nam ukrasti, kar se ukrasti da.

Izsiljevalski virusi morda ne naredijo toliko škode, kot trojanski konj, ki je našel podatke plačilne kartice, večinoma pa nas zmrazi, ko je dostop do računalnika zaklenjen, na zaslonu pa sporočilo, da moramo plačati odkupnino za »geslo«, ki bo podatke spet odklenilo. Okužimo se podobno kot z drugimi škodljivimi kodami. Bodisi je virus skrit v priponki sporočila ali pa je z njim okužena spletna stran, na katero smo prišli naključno ali pa smo povezavo dobili kje drugje. Preventiva je tudi enaka. Nič klikanja na sumljive stvari, predvsem pa dajanje dovoljenj, da se na napravo karkoli namesti.

Zmrazi nas, ko se le pojavi sum, da smo se okužili. Kako se odzvati? Brez panike! Na zanimiv in poučen način pa v članku na portalu »Vse bo v redu« Zavarovalnice Triglav.

Če pa se vseeno »nalezemo«, potem je najslabše, kar naredimo, da plačamo odkupnino. Ampak če podatkov ne moremo drugače obnoviti, ti pa so za nas res pomembni, je to edini način. Ni pa nikakršnega zagotovila, da vam bodo izsiljevalci res poslali geslo, tudi če plačate. Na njihovo čast se namreč ne moremo zanesti. In smo spet pri znanem načelu, ki je odličen protistrup in ki se ga, kot marsikaj drugega, ne držimo prav pogosto. Če imamo podatke nekje arhivirane, potem ponastavimo sistem računalnika ter prenesemo nazaj podatke, ki jih je virus šifriral. Nobene škode, le malček dela.

Čeprav epidemija izsiljevalskih virusov ni niti približno zaustavljena, le manj zgodb pride v javnost, se je lani po poročilih varnostnega podjetja Kaspersky, povečala grožnja na področju mobilnih naprav. Odkrili so namreč dobrega pol milijona namestitvenih paketov trojanskih konjev z izsiljevalskimi virusi za mobilne naprave, kar je dvakratno povečanje v primerjavi z letom 2016. Najbolj aktivni so bili trojanci iz družine Congur, ki ponastavijo številko PIN in za odklepanje naprave zahtevajo odkupnino. Čeprav so zmogljivosti in tehnike mobilnih izsiljevalskih virusov ostale skoraj nespremenjene, so odkrili nekatere nove izsiljevalske funkcionalnosti pri družinah bančnih trojancev, kot sta Svpeng in Faketoken. Pri teh so odkrili različice, ki omogočajo šifriranje datotek uporabnika.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja