Irobot Roomba s9+: Razlog, zakaj bo večina ta sesalnik zgolj občudovala (#video)
Marjan Kodelja 10. septembra 2021 ob 06:37

Ni prvi na svetu, a je prvi izdelek Irobota, ki se odmika od večinoma ustaljene okrogle oblike. Razlog pa ni v estetiki, temveč je povezan z učinkovitostjo sesanja po kotih. Ker se občasno ustavi, kot bi želel razmisliti, kako nadaljevati, boste imeli občutek, da se v ohišju skriva palček, ki sesalnik premika sem ter tja in vrti krtače. Tudi tako lahko nekaterim, ki ne zaupajo znanosti in tehnologiji, razložim, zakaj je dobro imeti robotski sesalnik.

Toda, čeprav mi je S9, »+« v imenu označuje priključno postajo s sesalnikom za praznjenje koška, izredno všeč in mi moški ponos veleva, da je dobro imeti najboljše, kar tehnologija nudi, ekonomika tega ne potrjuje. Ne samo v obliki, robot odstopa še v ceni, kar veliko, in, odkrito povedano, ima cel kup tekmecev, ki bodo nalogo opravili skoraj tako dobro, toda stanejo manj. Zadnje pravzaprav velja za vse Roombe, med katerimi ima po mojem mnenju najboljše razmerje med ceno, trajnostjo in ponujenim, model i3. O njem v katerem od prihodnjih prispevkov na temo robotskih sesalnikov, kajti zadnje čase mi jih družbo dela kar pet. Čemu nisem omenil kitajskih tekmecev, ki so roko na srce zaradi nižjih cen izredno priljubljeni? Ker v Sloveniji ni uradnega serviserja, ki bi popravil okvarjen izdelek, neodvisno, kje sem ga kupil in izven garancijske dobe. Robotskih sesalnikov ne kupujemo za leto ali dve, temveč za daljši čas. Za najmanj sedem let, kar pomeni, da bo nekje na sredi tega časa treba menjati baterijo. Elektronske naprave se kvarijo, zatorej mora biti strošek popravila pošten. Dolgotrajna uporaba ob dostopnosti servisa in rezervnih delov pa je ravno tako pomembna kot nakupna cena. Pravzaprav bi se morali začeti spraševati, koliko me bo sesalnik stal v predvideni življenjski dobi, povedal sem kolikšna je po mojem minimalna, in ne, koliko bom zanj odštel v trgovini.

Raven prednji del in manjša metlica

Kar že na zunaj loči S9 od večine drugih robotov je raven prednji del in gledano od spodaj, mehanizem z dvema krtačama po skoraj celotni dolžini. Zaradi skoraj pravega kota tam, kjer prednja ploskev ohišja prehaja v siceršnji okrogli zadek, se robot bolje »stisne« ob rob in lahko v popolnih razmerah posesa smeti tudi v kotih. Stranska metlica se vrti relativno počasi in ima manjši premer, posledično je manjši izsek kroga, kjer smeti namesto pod robota letijo stran od njega. Manj jih ostane na tleh, ko opravi delo, kar je izrazitejše v primeru, da je robot s sistematskim načinom sesanja nastavljen tako, da gre preko prostora samo enkrat. Zaradi kombinacije daljših krtač, manjše metlice, povečane moči in dejstva, da S9 najprej sesa prostor in šele nato robove, je njegova učinkovitost pobiranja smeti dejansko boljša od večine sesalnikov na trgu. Toda izkušnje z roboti zadnjih 20 let mi velevajo, da so razlike med najboljšimi modeli vse manjše. Prav tako še vedno velja pravilo, da ga je najbolje zagnati najmanj enkrat na dan in občasno površine ali mesta, ki jih robot ne more doseči, posesati z običajnim sesalnikom, če želite imeti čisto stanovanje. V vseh pogledih popolnega robotskega sesalnika namreč še niso naredili.

V učinkovitosti pobiranja smeti je za odtenek boljši od drugih, toda ne toliko, da bi prevladal in ima še eno zelo očitno slabost. Kot vse Roombe s kamero za navigacijo potrebuje vsaj malo svetlobe. Zna se zgoditi, da je v prostoru za silo dovolj svetlobe, toda nato robot zapelje pod posteljo v popoln mrak in takrat pokliče na pomoč. Medtem ko S9 izkorišča kamero za oblikovanje tlorisa, v katerem naknadno v aplikaciji imenujete sobe, jih razdružujete ali združujete in rišete področja ali črte, preko katerih robot ne sme, se med čiščenjem močno naslanja še na tipalo dotika. Čeprav na primer vidi črto do tal segajočih zaves ali posteljne prevleke, bo skušal na silo prodreti na drugo stran. To je pravzaprav dobro, saj S9 očisti ozek pas za zavesami, ki ga na primer roboti z lasersko navigacijo namenoma zanemarijo.

Giba se, kot bi bil živ

Dejal sem že, da ko ga opazujete, pomislite, da je živ. Občasno se ustavi, da premisli, kako naprej in zelo veliko časa porabi, da poskuša prodreti do vseh površin, za katere mu kamera pravi, da so, toda do njih je težje priti, zaradi ovir. Kot so na primer okoli kuhinjske mize postavljeni stoli. Prav tako se ne premika pretirano hitro, kar opazite, ko v isti prostor spustite katerega od kitajskih tekmecev. Občutno nižja hitrost pomaga, da je pobranih več smeti, toda hkrati pomeni daljše sesanje in več porabljene energije za enako površino. Že tako imam občutek, da imajo roboti vsako leto manjše baterije in manjši košek. Oboje S9 rešuje na primeren način. Ker sesa sistematično in vedno ve, kje je, se lahko vrne na postajo, napolni baterijo in nato nadaljujejo, kjer je končal. Sesalnik v postaji obenem izprazni košek, s čimer je rešena težava njegove manjše prostornine v primerjavi z Roombami izpred enega desetletja. Sicer vam bo vsak izdelovalec predlagal, da košek izpraznite in očistite po vsakem sesanju.

Kot vsi sodobni sesalniki se Roomba S9 poveže v domače omrežje in jo upravljamo preko aplikacije. Po dveh sesanjih tloris zabeleži in nam nudi možnost urejanja. Zapomni si jih več, na primer vsa nadstropje v hiši, in prepozna, v kateri je. Na visoki ravni je še skrb za zasebnost uporabnikov. Med sesanjem preko aplikacije ne vidimo, kjer robot je, dobimo le podatek, da sesa z imenom sobe in šele ko je delo končano, v poročilo zapiše številke in vizualni prikaz očiščenih površin. Pomembno je še to, da kamere ne vidi okolice kot na primer nazorne kamere, temveč vidi vzorce, ki ji pomagajo med navigacije. Nobene možnosti torej ni, da bi vohunili za stanovalci. Priročno pa je, da jo je mogoče zagnati na daljavo in nato preveriti, ali je bilo delo opravljano.

Ena od prednosti robotskega sesalnika je ta, da smo ob njegovi prisotnosti manj »nemarni«. Ne puščamo stvari na tleh, otroke učimo, da igrače pospravijo, da jih robot ne bo posesal, sam pa sem se še navadil dati stole na mizo, da sem robot ne bo pretirano matral. Ne, da ne bi tam posesal, toda ker ima manj težav z umikanjem oviram, bolje sesa. Nenazadnje stole umikamo tudi, ko sesamo na roke. To velja za vse modele robotskih sesalnikov neodvisno od proizvajalca. Boljši so pogoji za delo, bolje se bodo izkazali.

HVALIMO:
  • Oblika in vodenje, ki zagotovita, da je malo področji, ki jih S9 zgreši
  • Dober mehanizem pobiranja smeti in visoka sesalna moč
  • Robustna izdelava in modularnost za načeloma preprosto popravljanje
  • Upravljanje robota preko aplikacije
  • Preprosto čiščenje krtač
  • Sposobnost sesanja velikih stanovanj
GRAJAMO:
  • Precej visoka cena
  • Ne deluje v temi
Irobot Roomba S9
  • KAKOVOST IZDELAVE
  • PREPROSTOST UPORABE
  • PREPROSTOST VZDRŽEVANJA
  • RAZMERJE MED CENO IN KAKOVOSTJO
  • CENA DODATKOV (KRTAČE, FILTRI,...)
4.2

Naj kupim?

Vsi občudujemo avtomobile višjega srednjega razreda, toda dejansko vozimo modele srednjega. Za tega robota velja podobno. Marsikdo bi ga z veseljem imel, tudi sam sodim mednje, ker je tehnološko in v kakovosti izdelave trenutno najboljši na slovenskem trgu. Toda 900 brez in 1300 evrov s polnilno postajo zmožno prazniti košek za smeti, je več, kot sem za robota pripravljen odšteti. So uporabniki, ki jim cena ne predstavlja ovir in imajo velika stanovanja in jim bo S9 pravzaprav pisan na kožo. Ne dvomi sicer, da je cena glede na nudenje primerna, toda, če ostanem pri ponudbi podjetja Irobot, bo večini gospodinjstev zadoščal model i3 ali celo kateri od starejših, ki so še v ponudbi po ugodnejših cenah.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja