Irobot Roomba i3: Učinkovit v sesanju, ampak odločilna bo cena

Od novejših sesalnikov ameriškega iRobota je Roomba i3 najmanj tehnološko napredna, a zato tudi najcenejša. Primerna je, če iščete učinkovito, robustno napravo z obetom večletne uporabe in vas pomanjkanje zdaj že dokaj običajne funkcije hranjenja tlorisa, pretirano ne moti.

Čeprav v marsičem naslednica robotov z naključno navigacijo, ki so dolga leta krojili trg teh izredno priljubljenih domačih pomagačev, Roomba i3 pelje v vzporednih pasovih in je sposobna tako označenega sistematičnega sesanja, čeprav nima kamere, kateri težave povzroča tema, ali laserskega tipala, ki mu težave povzročajo prosojne ali napol prosojne ovire. Vožnja temelji na podatkih talnega tipala in natančnega žiroskopa, medtem ko izogibanju služita infrardeče tipalo bližine in tipalo dotika. Seveda so tu še običajna tipala na spodnjem delu ohišja, ki preprečujejo, da bi robot zgrmel preko roba stopnic ali morda še kam globlje. Dokaj preprosto nabor, ki pa zadošča za učinkovito premikanje in ravno tako po potrebi vrnitev in polnjenje baterij pred nadaljevanjem sesanja.

Zanašanje na tipalo dotika ima svojevrstno prednost, kajti ker ne vidi natančno predmetov, zazna le približno oddaljenost, da po potrebi prilagodi hitrost vožnje, se ne ustavi pred trkom. Zato vozi kolikor je le mogoče blizu robov in se stisne tja, kjer se morda robot z naprednejšimi tipali ne bo, kar se pozna na učinkovitosti sesanja. Kakovost sesanja je odvisna od marsičesa, prav tako od prostora in razporeditvi predmetov v njem, zato se zgodi (pri meni na primeru), da Roomba i3 posesa tla bolje od kitajskih robotov z lasersko navigacijo in celo boljše od nekaterih dražjih modelov istega izdelovalca, s katerimi si deli enak vakuumski motor in sklop krtač. Robustnost in preprostost tipal, ki se lahko izkaže kot prednost, je hkrati največja slabost, saj se kaže v nezmožnosti ustvarjanja in hranjenja tlorisa ali celo več tlorisov ter funkcij povezanimi z njimi. Robot ga sicer naredi vsakič znova, da po sesanju lahko preverite, ali je sesal povsod, kjer ste želeli, da sesa in da se uči. Na področja, kjer je v preteklih čiščenjih zaznal več smeti, bo v prihodnje pač bolj pozoren.

Roombo i3 imam zdaj že nekaj mesecev in kljub povprečno velikem in dokaj razvejanemu tlorisu prostorov se nikoli ni zgodilo, da se ne bi vrnil na izhodišče. Ker v aplikaciji ni tlorisa, da ni mogoče poslati v sobo ali risati področja, v katera ne sme. Odkrito rečeno to še najbolj pogrešam, čeprav težavo omili dodatek »navidezni zid«, ki enega ali več njih postavite po stanovanju, da robotu omejite področje dela. Druge funkcije pa večinoma so. Vklopite ga lahko na daljavo, pregledujete zgodovino čiščenj, predloge za vzdrževanje, urejate urnik dela in se seznanjate s statusom robota. Če se bo kje zataknil, ker ste nemarno pustili na tleh na primer kabel, ki se je zataknil v krače, boste o dogodku obveščeni.

Če je navigacijski del manj zmogljiv od robotov i7, tega ne morem reči za čistilni del. Enaki gumijasti krtači, iz katerih je izredno preprosto odstraniti vse zapletene vrvice in lase ter dokaj dobro izstopata prah iz preprog (na gladki površini se skoraj vsi roboti dobro obnesejo), dovolj sesalne moči in sposobnost prepoznave površin, kjer je smeti več in ustrezno ukrepati. Robot se tam zadrži dlje. Dejal sem že, da lepo vozi blizu robov, a kot vsem mu težave povzročajo pravi koti in površine, do katerih ne more, ker je previsok. Primer so kavne mizice ali cokel pod izstopajočimi frontami vratnih kril omar. Čeprav zaradi velikosti marsikomu ne bo ravno všeč, je samočistilna postaja odlična za vse, ki se vam ne ljubi po vsakem sesanju ročno prazniti koška. Če ne po vsakem, pa vsaj po vsakih par je to nujno, kajti zdi se mi, da imajo koški za smeti v vsaki generaciji malo manjšo površino. Dva meseca vam tega ne bo treba početi, nakar pride na vrsto menjava vrečke v postaji. Bolj pogosto predlagam pregled krtač in stranske metlice, sploh če je v družini veliko dolgolascev.

Ponudba robotskih sesalnikov na trgu je pestra, zato težko najdemo napravo, ki najbolj ustreza potrebam prostora in ljudem v njem. Toda ne gre le za cene in zmogljivosti, kajti v teh so si roboti vse bolj podobni. Razmišljati moremo širše. Tovrstne domače pomočnike kupujemo najmanj za sedem let, zato se velja vprašati, kateri izdelovalci nudijo cenovno ugodne servisne storitve svojim kupcem. Naprave se namreč kvarijo, baterijo je treba po nekaj letih zamenjati, da filtrov, krtač in metlic, ki prav tako zahtevajo redno menjavo, niti ne omenjam.

HVALIMO:

• Robustna navigacija
• Vzdržljivi gumijasti krtači, preprosti za čiščenje
• Servis in dostopnost rezervnih delov
• Kakovostna izdelava in robustna konstrukcija ohišja
• Deluje tudi v popolni temi

GRAJAMO:

• Nima funkcije pomivanja
• Ne hrani tlorisa
• Majhna kapaciteta baterije
• Manjša prostornina koška za smeti