Intel nujno rabi hit, ga lahko prinesejo procesorji Alder Lake ali pa novi direktor?
Matjaž Ropret 13. januarja 2021 ob 10:19

Ni dvoma, da se je Intel znašel pod velikim pritiskom. Po dveh desetletjih popolne dominacije, ga je AMD dohitel in prehitel s procesorji za namizne in zdaj tudi za prenosne računalnike. Nakar je še Apple napovedal prehod (z Intelovih) na lastno čipovje in s prvim procesorjem M1 dokazal, da ima pripravljeno več kot samo resno alternativo. Intelove novosti zato morajo biti udarne, a nisem prepričan, da si aktualne s sejma CES zaslužijo to oznako.

Najbolj pričakovana in za zdaj najpomembnejša novost so prenosniški procesorji »H« enajste generacije Core. Jeseni je namreč Intel predstavil zgolj modele »U«, ki so jih proizvajalci računalnikov že začeli vgrajevati in po prvih testih prinašajo dovolj lepe pridobitve, da se splača počakati na prenosniki z njimi. Premorejo namreč skoraj dvakrat zmogljivejši grafični del (Xe), od deset do dvajset odstotkov boljšo celokupno zmogljivost in precej izboljšano energijsko učinkovitost, ki bi se morala odraziti na kakšni dodatni uri baterijske avtonomije. Seveda pa so procesorji U, tudi s 25- ali 28-vatnim načinom (običajno delujejo pri 15W porabe ob obremenitvah), primerni za tanjše in vsakdanje prenosnike.

Za igričarske in modele, namenjene grafičnemu oblikovanju, 3D-modeliranju, montiranju videa in drugim zahtevnim nalogam, so primerni procesorji H, ki tipično porabljajo 45W. Toda tokrat Intel najprej predstavlja trojico z oznako H-35 (i7-11375H SE, i7-11370H in i5-11300H), ki deluje pri 35W. To so v osnovi »naviti« procesorji U s štirimi jedri in osmimi procesorskimi nitmi, ki lahko dosegajo višje frekvence, hkrati pa porabljajo manj energije in se zato manj segrevajo kot običajni procesorji H. S tem so primerni za vgradnjo v tanjša ohišja z manj zmogljivim hlajenjem, še vedno pa naj bi dovolj dobro poganjali igre ali zahtevne programe. Poleg tega so napovedali tudi »pravi« osemjedrni procesor H, ki bo na voljo »kasneje v prvem četrtletju.« Tako proizvajalci, denimo Razer, še vedno predstavljajo nove prenosnike s procesorji H desete generacije ali pa se odločajo za AMD-jeve čipe Ryzen.

Intel Core H-35

Druga Intelova objava, povezana z omenjenimi grožnjami, napoveduje nov najbolj zmogljiv namizniški procesor (Core i9-11900K) obstoječe enajste generacije (Rocket Lake-S), in dvanajsto generacijo (Alder Lake) z arhitekturo, ki spominja na tisto pri procesorjih Arm, kakršen je Applov M1. Procesor Core i9-11900K bo prav tako na voljo še pred pomladjo, prinesel pa naj bi 19-odstotno pohitritev izvajanja ukazov v primerjavi s prejšnjo generacijo in najvišje frekvence doslej. Nadaljevanje znane strategije »več moči je bolje.«

Alder Lake pa predstavlja, tako Intel, »pomemben preboj pri arhitekturi x86 in najbolj energijsko skalabilen (prilagodljiv) Intelov sistem na čipu doslej.« Zasnovan bo na izboljšani različici 10 nanometrskega proizvodnega procesa SuperFin (AMD in Apple sta že na sedmih in celo petih nanometrih), procesorji pa bodo imeli kombinacijo zmogljivih in varčnih jeder, kakršno srečujemo v pametnih telefonih, tablicah in zdaj v Applovih najnovejših Macbookih. V Intelu so prepričani, da bo to proti koncu leta prineslo »pametnejše, hitrejše in učinkovitejše računalništvo v realnih okoliščinah.«

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Med aktualnimi novostmi pa so še procesorji Core vPro in Evo Pro, ki so namenjeni poslovnim prenosnikom in med drugim vsebujejo strojne zaščite podatkov, povezljivost Wi-Fi 6(E) in enoto za umetno inteligenco, ter novi čipi Pentium Silver in Celeron, ki poganjajo najcenejše prenosnike. Ti v primerjavi s predhodniki prinašajo do 35 odstotkov boljše zmogljivosti in do 78 odstotkov hitrejšo grafiko, kar bo že lep napredek pri odzivnosti teh računalnikov.

Dodatek (13. 1. 2021 ob 17.40): Iz Intela je danes prišla tudi vest o odstopu glavnega izvršnega direktorja Boba Swana, ki ga bo 15. februarja nadomestil Pat Gelsinger. Ta je kariero začel v Intelu in v podjetju ostal 30 let, ker pa nato ni dobil prave priložnosti na vodilnih položajih, je odšel v VMware, kjer je bil prvi človek podjetja od l. 2012. Ob prevzemu funkcije je izpostavil transformacijo industrije s prehodom v precej kompleksnejše sisteme na čipu in Intelovo tehnološko naprednost, ki po njegovem mnenju podjetju daje možnost, da ostane vodilno na svojem področju in še naprej določa trende na področju računalništva. Poznavalci se večinoma strinjajo, da lahko Gelsinger da tisto spodbudo in drugačno vizijo, ki jo Intel v tem času potrebuje. Predhodnikoma Brianu Krzanichu in Swanu, ki je bil na položaju manj kot dve leti, to ni najbolje uspevalo.

Fotografije: Intel

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja