Proizvajalci vse bolj pogosto trdijo, da hočejo svoj urnik, ne takega, vezanega na večje dogodke znotraj industrije. Pa se vseeno nazadnje pogosto ravnajo ravno po slednjem, četudi prej več let prelagajo predstavitev in množično proizvodnjo nekega izdelka. Točno to je storil Intel, ki je danes ob robu sejma Computex samo dan za AMD-jevo predstavitvijo tretje generacije čipov Ryzen končno obelodanil svoje procesorje v 10-nanometrskem proizvodnem procesu.
Zanimivo je, da se je Intelu ob vsem zavlačevanju in težavah s prehodom na naslednje zmanjšanje razmaka med osnovnimi elementi na vezju poklopilo spajanje dveh desetic. Procesorji z desetimi nanometri bodo predstavljali deseto generacije družine Core. Podjetje je sicer lani že izdalo enega predstavnika prejšnje generacije z 10 nm, vendar ta ni bil namenjen prenosnikom ali namiznim računalnikom, ki jih srečujemo vsak dan. Pri novi generaciji so najprej na vrsti procesorji za najbolj pogoste prenosnike, zmogljivejši, tako »mobilni« kot namizni, ter ultravarčni pa pridejo na vrsto kasneje. Prvi primerki, na voljo bodo kot i3, i5 in i7, bodo največ štirijedrni (verjetno i3 tudi dvojedrni) in z osmimi programskimi nitmi ter maksimalnim taktom 4,1 GHz ter grafičnim taktom 1,1 GHz. Vgrajena pa bo tudi podpora za protokol prenosa podatkov Thunderbolt 3 s štirimi »stezami«, kar pomeni do 40 Gb/s. Procesorji bodo na voljo v treh izvedbah tipične porabe – 9 W, 15 W in 28 W. Prva bo verjetno imela oznako Y, drugi dve pa U, tako kot doslej. Najpogosteje se proizvajalci odločajo za srednjo možnost, nekateri, ki želijo več zmogljivosti in lahko zagotovijo ustrezno hlajenje, pa za 28 W. Konkretnih oznak procesorjev še ni, a verjetno bodo v slogu i5-10210U.
Glavno vprašane je seveda, kaj je Intelu uspelo pridobiti s prehodom na manjše razdalje in s tem tudi manjša jedra, ki naj bi se v teoriji manj segrevala. Hitrostno, kot vse kaže, vsaj pri teh prvih procesorjih ne bo bistvenega prirastka. Mogoče kakšnih deset odstotkov glede na prejšnjo generacijo. Zato najbrž ne bo treba nujno čakati na nove modele ali se odpovedati nakupu prenosnika s procesorjem osme oz. devete generacije Core. Razen za specifične potrebe in želje.
Novi čipi namreč prinašajo določene prednosti na drugih področjih. Predvsem grafičnem, kjer bi bila lahko pohitritev tudi dvakratna. Kar je v navezi z izboljšanim zapisovanjem videa odlična novica za tiste, ki na prenosnikih montirajo video in opravljajo drugo resno delo, še vedno pa verjetno malo premalo za prave igričarje. Veliko hitreje naj bi se izvajale aplikacije, zasnovane na umetni inteligenci, in v procesorju je že osnova za povezovanje v brezžična omrežja po najnovejšem standardu Wi-Fi 6. Precej megleno so v Intelu predstavili pridobitve glede trajanja baterije, saj so zgolj navedli, da bi prenosniki lahko omogočali do 16 ur gledanja videa in 9 ur ali več »običajnega« dela. Kar pa je približno tako, kot če bi dejal, da avto lahko porabi od šest do devet litrov bencina na sto km. Na kratko – ne pričakujem velikih sprememb glede avtonomije, drugače bi jih Intel zelo na glas razglašal. Obljubili pa so, da se bodo računalniki iz spanja zbujali v manj kot eni sekundi.
Glede na to, da sta Thunderbolt 3 in Wi-Fi 6 vgrajena na sam procesor, vsaj krmilniki zanju, bi lahko to pomenilo večjo penetracijo prenosnikov s tovrstnimi zmožnostmi. Toda proizvajalci bodo morali še vedno dodati določene čipe in komponente za ti dve funkcionalnosti in prav lahko si predstavljam, da se pri mnogih modelih zaradi zasledovanja čim nižje cene za dejansko podporo enemu ali drugemu standardu ne bodo odločili.
Tako vsaj po prvih informacijah kaže, da je Intel vendarle izvedel prehod na 10 nm bolj zaradi imidža kot zato, ker bi lahko z njim ponudil resen napredek. Toda pustimo se presenetiti, morda bodo prenosniki z novimi procesorji kot celota vseeno bistveno boljši od zdajšnjih, ki večino opisanega že lahko premorejo, a ne tako dobro integrirano in optimizirano.
Fotografiji: Intel
Brez komentarjev