Indeks digitalne inteligence kaže, kako države napredujejo v uvajanju novih tehnologij
Matjaž Ropret 3. decembra 2020 ob 11:14

Fletcher, fakulteta za pravo in diplomacijo na zasebni univerzi Tufts, in podjetje Mastercard sta objavila najnovejši indeks digitalne inteligence. Ta podobno kot že v letih 2014 in 2017 prikazuje sliko digitalnega razvoja v posameznih državah, stopnjo zaupanja v nove tehnologije in napredek pri uvajanju povezljivosti v vsakdanja življenja milijard ljudi po svetu. V indeksu so obdelali podatke za zadnjih 12 let, letošnji pa so še toliko bolj relevantni, ker zajemajo tudi obdobje pandemijo, ko se je marsikaj obrnilo na glavo in brez digitalnih orodij ne bi mogli na podoben način skozi to težavno obdobje.

»Pandemija je morda najbolj pošten preizkus napredka na področju digitalizacije. Zdaj imamo precej bolj čisto sliko, kako lahko digitalne ekonomije prispevajo k splošni vzdržljivosti gospodarstva v tem edinstvenem obdobju, pa tudi kasneje k okrevanju in dolgoročnim spremembam,« je izpostavil dekan na oddelku za Mednarodno poslovanje na fakulteti Fletcher Bhaskar Chakravorti.

Podatki v raziskavi so pokazali, da so najbolj dinamične digitalne ekonomije, kot so Južna Koreja, Nemčija, Tajvan, Združene države Amerike in Združeni arabski emirati, v letošnjem drugem četrtletju, torej v času skoraj popolnega zaprtja, bistveno presegle napovedi organizacije OECD. V teh državah je veliko znanja, razvoja in raziskav, sodelovanja med industrijo ter univerzami, pa tudi hiter in vsesplošen prodor digitalnih storitev v množično uporabo.

V internet sta povezani skoraj dve tretjini svetovnega prebivalstva in s tem po besedah avtorjev indeksa prehajamo v fazo »po dostopu«, ko zgolj internetna povezava ni več dovolj. Pomembni so namreč kakovost dostopa, učinkovitost uporabe digitalnih tehnologij, državna politika glede uporabe podatkov in odgovornosti institucij. Še vedno pa ima v državah v razvoju dostop do interneta zgolj petina prebivalstva. Globalna digitalna ekonomija je bila sicer že leta 2016 vredna 11,5 bilijonov dolarjev ali 15,5 odstotkov celotnega svetovnega BDP. V nekaj letih naj bi se delež povzpel na četrtino. Še vedno je sicer zelo skoncentrirana na ZDA in Kitajsko, kjer deluje večina globalnih platform. Zanimive pa so nekatere regijske podrobnosti. Denimo podsaharska Afrika ima enega največjih deležev uporabe mobilnih načinov plačevanja z več deset milijardami transakcij v lanskem letu. Tehnokratski Singapur je pritegnil veliko regijskih sedežev pomembnih globalnih igralcev (Facebook, Google, Netflix, Twitter). V tej državi in na Tajvanu uporabniki uživajo v najvišjih internetnih hitrostih. Bolivija, Mehika in Peru pa so naredile največji korak naprej pri omogočanju dostopa do interneta zunaj velikih mest.

Mark Barnett, predsednik Mastercard Europe, je poudaril: »Ko nas večina vse bolj živi najprej digitalno, moramo razumeti razlike med posameznimi državami in kako lahko zaupanje v celoten ekosistem prispeva k rasti in blaginji. Evropska gospodarstva se uvrščajo med najbolj digitalno napredna, toda z razvojem tehnologije se morajo spreminjati tudi naši pristopi in politike.«

Države se lahko pri posameznih kazalnikih uvrstijo v eno od štirih kategorij. Zgoraj omenjene in še nekatere (Češka, Estonija, Katar, Malezija, Litva, Singapur, …) so med »izstopajočimi«. Te so hkrati visoko digitalno razvije in imajo tudi velik zagon. So med vodilnimi pri inovacijah, pišejo avtorji indeksa.

Nato so države, ki so dosegle določen nivo in se je njihova rast upočasnila. Med temi so Kanada, Japonska, Nizozemska, Švedska, Velika Britanija in (za las) tudi Slovenija. To so razvite digitalne ekonomije s široko uporabo tovrstnih storitev, čeprav se je zanos za to področje nekoliko zmanjšal. Te države večinoma več pozornosti posvečajo trajnostnemu razvoju kot hitrosti uvajanja novosti, ukvarjajo se tudi z digitalno vključenostjo in vzpostavljanjem zanesljivih institucij.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Države, ki prodirajo, kot so Kitajska, Indija, Indonezija, Poljska in Rusija, se zelo hitro razvijajo. Zato in tudi zaradi visokega potenciala (ter velikih trgov) so zelo zanimive za vlagatelje.

V zadnji skupini pa so države, ki morajo biti previdne. Sem so se uvrstile določene južnoameriške, afriške in azijske države, pa tudi kakšna evropska, denimo Hrvaška, Grčija, Italija, Madžarska in Slovaška. Pri teh je infrastruktura pomanjkljiva, vendar pa je vsaj med mladimi veliko navdušenja nad uporabo mobilnega plačevanja in različnih digitalnih storitev.

Letošnji indeks je predstavljen na interaktivni platformi, ki uporabnikom omogoča primerjavo in analizo ključnih kazalnikov digitalnega razvoja in konkurenčnosti v gospodarstvih in regijah. Zato lahko preklikaš grafikone in tudi prebereš celotno poročilo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja