»And now for something completely different!« Šment, tole pa se izgubi v prevodu. Kot »Halo Bing, kako brat«. Izrečeš eno ali drugo v razširjeni družbi in opazuješ. Nekaj starejših se hudomušno muza, večina pa debelo gleda kot tele v nova vrata, po glavi pa se jim plete »WTF«. Vse pa v dobršnem delu opisuje zablode, ki si jih pletemo glede fotografskih sposobnosti pametnih telefonov.
»Kamera telefona je res kakovostni preskok naprej, saj so fotografije polne dinamike, barve žive, a ne preveč, ostrenje ravno pravšnje, šum je v mejah normale, podrobnosti pa izrazite po celi fotografiji«. Sem prepričan, da bo tako odlično kamero imel Samsungov Galaxy S10, pa če bo ali ne bo prepogljiv, naslednji iPhoni, da o Huaweijih ne zgubljamo besed. Opisi bodo polni presežkov, nobenega dvoma ni o tem. Ampak fotografije pametnih telefonov so že nekaj časa najmanj solidne oziroma že zdavnaj ne govorimo več o kakovosti za Facebook, Twitter in pošiljanje prek pošte Gmail. Dobro, fotografije so hude, ampak zdaj nekaj popolnoma drugačnega.
Kako na fotografije pametnega telefona gleda povprečna ženska? Zanjo velja, da jih ima cel kup in najbolj jo skrbi, da bi jih izgubila. Pogovor med prijateljicama poteka nekako takole, se opravičujem dame, če sem se zmotil, pa saj lahko svoje videnje poveste pod komentarji. »Ej, kako noro dobre fotografije dela tvoj telefon! Res so čudovite, škoda, ker moje niso take. Bi res rada imela tak telefon. … Si slišala, da je Mojca s stanovanja vrgla moža, ker se je zaljubila v soseda. Pa kako je bila grozno oblečena na zabavi. Kako pa kaj tvoji otroci in šola. Ej, tista učiteljica je pa res nora…« Ena od njiju bo gotovo imela Galaxy S10, Huawei P30 (če se bo tako imenoval) oziroma model, ki bo naslednje leto fotografsko »najboljši«. In zdaj nekaj popolnoma drugačnega.
Poglejmo, kako se o fotografiji pogovarjajo med seboj moški. »AAAAA, DOBRA JE.« Se ne pogovarjamo kaj dosti, ker nam zanje »dol visi«, če na njih ni ravno ena z dobrimi joškami in ritjo. Komentarjev od meni enakih ne pričakujem, tudi zgovornih fotografij ne. Ker vem, da imam prav. Ampak tudi mi, jekleni lovci kupujemo najboljše, kar se kupiti da, če je le denar. Del nas tripa na iPhone, večini pa je vseeno. Glavno je, da je hiter in da dobro delajo vse igre. In zdaj nekaj popolnoma drugačnega.
Morda izrazi zahtevajo nekaj razlag, podrobneje, da ne bom dobil oznake za jugonostalgika, saj so iz tistega časa. »And now for….« je legendarni stavek ničkolikokrat izrečen v televizijskem šovu Monty Python’s Flying Circus britanske televizijske hiše BBC. Oddaja, ki je bila popularna tudi v tem prostoru, ker je bilo treba med gledanjem tudi misliti, da ste zadevo sploh razumeli. »Halo Bing….« pa je fraza iz stripov o Alanu Fordu. Italijanski strip, ki je bil popularen samo še na Balkanu. Morda menite, da vse skupaj nima smisla. Pa ima. Ko naredijo nov telefon, nam hočejo povedati, da je zdaj vse čisto drugačno, novo, boljše. Halo Bing pa zelo dobro opisuje trike, ki jih uporabljamo, da lahko postanemo ponosni lastnik telefona za tisočaka in več, ki si ga realno s svojo plačo ne moremo privoščiti. Še dobro, da operaterji dajejo na obroke, ker drugače bi bil naš telefonski »vozni park« bolj ubog. In zdaj nekaj popolnoma drugačnega.
Za konec le še hipotetično vprašanje. Telefon X je le pol tako dober in zmogljiv, kar velja predvsem za fotografijo, kot telefon Y, vendar zanj zahtevajo le petino cene. Dva stotaka proti tisočaku. Kateri je torej boljši? Stvar percepcije. And now for something completely different. Še en legendarni izrek v originalnem jeziku: »Ako želiš pobijediti, ne smiješ izgubiti«. A kdo ve, katerega »starina« ga je izrekla?
Grumf
ha, ha Bob Rock