Konkurenca med avtomobili nižjega razreda je izjemna. Ne borijo se samo proizvajalci med seboj, tudi znamke znotraj večjih koncernov iščejo svoj prostor in identiteto. Seat z mešanico španske temperamentnosti in nemške tehnične solidnosti zdaj bolje zdaj slabše prepričuje javnost. Njegova zadnja uspešnica je športni terenec Ateca, najbolj pa je to znamko skozi leta nedvomno zaznamoval model Ibiza. In tudi novinka s tem imenom kaže precejšnjo nadarjenost.
Ibiza je v 33 letih prišla do pete generacije, ki naj bi nadaljevala pot predhodnic, teh so prodali 5,4 milijona, s še večjo samozavestjo. To pa predvsem zato, ker je prvi avto na povsem novi osnovi MQB-A0 (tesno ji sicer že sledi novi Volkswagen Polo) in zaradi tega po prostornosti, voznih lastnostih, varnosti in percepciji ambienta že sili proti razredu višje, kjer je pri Seatu ustaljen Leon.
Na pogled bi mogoče kdo rekel, da ni velike razlike s predhodnico, a osebno se mi zdi napredek gromozanski. Linije so lepše, manj odsekane, avto deluje bolj skladno in prikupno, pa še vedno dovolj dinamično. Predvsem pa je znotraj povsem drugačen kot prejšnji. Veliko bolj izpopolnjen, prijeten, zračen, prefinjen. Resda je vse skupaj precej odvisno od opreme, saj šele boljši paketi ali celo doplačila prinašajo nekaj več barvitosti, večji zaslon in podobno, a vsekakor so Ibizo izdelali tako, da daje znotraj enega boljših občutkov v tem razredu.
Velik preskok je doživel tudi tehnologija, kjer je Ibiza vsaj začasno dohitela ali celo prehitela koncernska sorodnika pola in fabio, pa tudi večino tekmecev drugih proizvajalcev. Serijsko je vse novinke vgrajen sistem za nadzor prometa, ki poskrbi najprej za opozarjanje, nato pa za samodejno ustavljanje ob ovirah, tudi pešcih. V višjih opremah ali po naročilu pa so med drugim na voljo še tempomat s samodejnim uravnavanjem hitrosti, povezljivost s sistemi Android Auto, Carplay in Mirror link (tej opciji se reče Full link), kamera in brezžični polnilnik telefona z zunanjo anteno za boljši sprejem signala. Radarski tempomat deluje od 30 do 210 km/h, kar je nekoliko manj napredno od tistega v polu, ki bo znal v kombinaciji s samodejnim menjalnikom tudi povsem ustaviti in voziti v koloni.
Infozabavni sistem je na voljo v treh različicah. Osnovna ima zaslon na dotik, ki pa je starejše, dvobarvne vrste. Srednja oprema Style doda pravi barvni ekran enake petpalčne diagonale, velikega, osempalčnega, kakršen je na fotografijah, pa je v vsakem primeru treba doplačati. Je pa lep in njegov uporabniški vmesnik je logičen, v volkswagnovski maniri se med posameznimi funkcijami (radio, mediji, telefon, …) premikamo z velikimi tipkami ob zaslonu. Sistem bo mogoče kombinirati z zvočnim sistemom Beats, ki ima osemkanalni ojačevalnik in sedem zvočnikov. Je zelo glasen in tudi glasba ima bistveno več volumna kot iz običajnih avtomobilskih zvočnikov. Dnevne luči bodo od srednjega paketa opreme naprej s svetečimi diodami, za dokaj razumno doplačilo 600 evrov pa si bo mogoče v taki izvedbi omisliti tudi glavne žaromete (Full LED).
Kjer mogoče Ibiza vsaj na začetku nekoliko šepa, je motorna ponudba. Poleg osnovnega litrskega trivaljnega bencinskega motorja, sta tu še dve izvedbi tega s prisilnim polnjenjem. Turbina seveda doda svoje, je pa motor nekoliko robat, manj uglajen kot mogoče kakšen podoben pri drugih proizvajalcih. Vsaj različica s 95 konjskimi močmi in petstopenjskim ročnim menjalnikom, s katerim je treba za živahnejšo vožnjo tudi kar precej telovaditi. Glede na to, kako se je v Ateci obnesla 115-»konjska« izvedba s prestavo več, toplo priporočam tistih 800 evrov doplačila zanjo. Vožnja bo bolj suverena in tudi umirjena. Vseeno pa se mi zdi škoda starega štirivaljnega 1,2 tsi, ki je bil lepo, brez drame vlekel v vseh okoliščinah. Kasneje prihaja še 1,5 tsi s 150 km, 1,6-litrsti dizel v treh različicah (80, 95 in 115) ter izvedba na zemeljski plin.
Ibiza se med vožnjo zdi skoraj kot avto razreda višje. Prostora spredaj je dovolj tudi za visokoraslega voznika in celo za njim lahko kdo sedi. Skozi ovinke gre prepričljivo, kolikor ji to dopušča motor, ne premetava je čez grbine in luknje, kot se pogosto dogaja pri avtih s krajšo medosno razdaljo. Za družine, ki so menda med glavnimi ciljnimi skupinami, je kar malo škoda, da ne bo več karavanske različice. Je pa zato vse skupaj dober obet za športnoterensko Arono, ki bo nastala na isti osnovi, in bo verjetno ponujala še nekaj več od 355 l prtljažnega prostora in klasičnega podiranja klopi od razmerju 60:40. Cene za Ibizo se sicer začnejo pri 12500 evrih, a je za bolje motorizirano in opremljeno treba računati na 15 tisoč evrov in več.
Brez komentarjev