Huawei P50 Pocket po enem letu: Spremenil je moj pogled na preklopne telefone
Matjaž Ropret 23. januarja 2023 ob 06:30

Telefoni s prepogljivimi zasloni, to po enem letu uporabe nesporno ugotavljam, so nekje na podobnem stadiju prodiranja v množični trg kot električni avtomobili. Imajo vnete zagovornike in tudi neomajne skeptike. Sprožajo navdušenje, čudenje – tako nad samo tehnologijo kot nad tem, da mi je taka vrsta mobilnika všeč –, veliko vprašanj in seveda pomislekov. Med slednjimi prevladujejo tisti o visoki ceni, smiselnosti vsega skupaj in predvsem o trpežnosti zaslona in še česa. Vsaj na nekaj teh vprašanj in pomislekov zdaj lahko odgovorim z nekaj več vpogleda in izkušenj kot po klasičnem 14-dnevnem testu.

V tokratnem videu sem šel skozi to, kako dobro se Huawei P50 Pocket, zame s strojnega vidika še vedno daleč najboljši preklopni telefon (tak, ki se iz klasične velikosti zloži na polovično), drži po enem letu res intenzivne uporabe. Kar pomeni veliko odpiranj in zapiranj vsak dan. Če povzamem na kratko – zelo dobro. Ne bom rekel, da je kot nov, je pa presenetljivo blizu temu. V bistvu se več znakov uporabe pozna zunaj, sploh na steklu zadnjega oz. spodnjega dela, kot pa znotraj na zaslonu. Vsaj po prvih 12 mesecih bi težko rekel, da bo telefon imel bistveno krajšo življenjsko dobo od običajnega, seveda pa se lahko kaj zgodi brez vnaprejšnjih opozorilnih znakov. Ampak v videu več o tem (uvrstite ga na seznam za poznejši ogled in se mu posvetite, ko boste imeli čas). Tukaj se bom raje posvetil še malo temu, kako je sploh uporabljati tako napravo, v čem so prednosti in slabosti – tudi to sem sicer razdelal v videu – in kakšen je sploh smisel.

Preden sem ga začel uporabljati za svoj primarni telefon – običajno imam še kakšnega dodatnega, npr. za gledanje Youtuba ali za snemanje videa, poleg P50 Pocket pa tudi zaradi »gugla« – tudi sam nisem videl veliko potenciala v tej zvrsti prepogibanja. Precej več v oni drugi, ki ponuja večji zaslon od običajnega telefona, kadar je naprava odprta. Morda tudi zato, ker je bila edina prejšnja izkušnja s Samsungovo serijo Galaxy Z Flip, ki mi zaradi ozkega zaslona in precejšnje špranje med zaprtima stranicama ni preveč všeč. Toda Huaweijev telefon je moj pogled in dojemanje tovrstnih modelov povsem spremenil. Kadar je sklopljen, je kot kvader, malo debelejši in širši od običajnega telefona, a tudi pol nižji oz. krajši. In kdo bi si mislil, koliko prijaznejšega ga to naredi za pospravljanje v vsakovrstne žepe, za odlaganje v določene predale, prekate in še kam, pa tudi za samo držanje v roki, kadar ne »buljiš« v zaslon. Enkrat mi v celem letu ni padel po tleh. Fino ga je za kratkočasenje vrteti po rokah. In zaslon je vedno zaščiten. Seveda odpiranje in zapiranje zanj pomeni določeno obremenitev in enkrat se bo to začelo poznati (kdaj, je vprašanje, po enem letu očitno še ne, morda se bo po dveh, morda šele po petih, kdo ve), toda klasičnih poškodb zaslona se ni bati.

Priznam, da prav veliko drugih koristi razen manjšega telefona v žepu, četudi malenkost debelejšega, v resnici ni. Morda še fotkanje selfijev z glavno kamero. Da izgleda kulsko in stajliš, še posebej za uporabnice, da se ni treba bati opraskanega zaslona ali da je potencialni objekt za bahanje, so vidiki, na katere ob prednostih »klasike« zlahka pozabiš. Preklopni je bolj priročen za pospravljanje v žepe, običajni pa za samo uporabo. Pocketa sem namreč moral velikokrat odpreti samo zato, da sem nekaj na hitro preveril ali da sem posnel fotografijo. Klasiko vzameš v roke, biometrično odkleneš in že je pred teboj zaslon. Ki ima tudi pravo, prijetno steklo (v kolikor na njem ni kakšne zaščitne folije, potem je prijetnost dotikov podobno zmanjšana).

Za koga je torej taka vrsta telefona prava? Za tiste, ki bi radi med uporabo Maxa, v žepu pa Minija. Tudi sam se uvrščam mednje. Vseeno pa mislim za vsako ceno vztrajati pri tem konceptu. Tako v smislu dejanske cene v evrih, ta je še vedno precej višja od primerljivo dobrega klasičnega telefona, kot v smislu kompromisov, ki jih zaradi znanih težav zahtevajo mobilniki dotičnega proizvajalca. Ker resnih alternativ ni, smo potem hitro nazaj pri »redni« ponudbi. Pri tej bodo zagotovo še kar nekaj časa vztrajali tudi vsi tisti, ki jih velikost telefona v žepu ne moti oz. se ji prilagodijo.

Glede tehnologije po vseh izkušnjah, tudi s tistimi prepogljivimi druge vrste, ki sem jih uporabljal po nekaj mesecev (Samsung Galaxy Z Fold3, Huawei Mate Xs 2), nimam več veliko pomislekov, in tudi ne zadržkov glede nakupa, če odmislim ceno. Tudi določene prednosti enih in drugih vidim. Kot seveda slabosti. Težko pa bi trdil, da bodo prepogljivi prevzeli primat. Obstajali bodo kot ena od možnosti in vsak se bo lahko odločil, kaj mu najbolj ustreza.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.