Pri prejšnjih Huaweijevih paradnih telefonih sem se pritoževal čez pretirano oglatost. Celo Honor 8 mi je bil zaradi tega bolj všeč kot P9, ki enostavno ni lepo sedel v roko. Z novim P10 je drugače. Mogoče res ne skriva, od kod oblikovalcem inspiracija, ampak vseeno ni čisti klon iPhona, čeprav se mi med uporabo dejansko zdi kot da bi imel v roki malo večji in težji jabolčni telefon. Ampak to je kompliment. Ne glede na pritoževanja, da je jabolčni telefon na pogled že tri generacije enak, je to pač ena najbolj prijetnih oblik, kar so jih doslej iznašli. In tudi velikost desetice je kar prava, širina ne presega sedmih cm, debelina ne sedmih mm, izboklin ni, tako da je to zame skoraj idealen enoročni telefon.
Na predstavitvi so daleč največ časa, vključno z nepotrebnim 15-minutnim predavanjem o zeleni in modri, namenili obdelavi aluminija, iz katerega je izdelano ohišje, in barvnim kombinacijam. Trdijo, da je reč izdelana tako, da se na njen ne poznajo praske, prstni odtisi in da ne polzi iz rok. Razen prask, ker telefona na testu še nimam dovolj dolgo, to lahko potrdim. V primerjavi s kakšnim drugim magnetom za prstne odtise je P10 na pogled res ves čas enak, iz rok pa mi tudi ne pada. Glede ergonomije torej pohvale, barvnih izbir je tudi več kot običajno, zelena in modra se mi zdita zanimivi, črna izgleda najbolje, pogrešam pa rdečo, kakršna je bila pri P9 (a ne v Sloveniji).
Strojno je novinec zelo podoben večjemu Mate 9. Procesor je enak, prav tako konfiguracija dvojnega fotoaparata z glavnim tipalom z 12 milijoni točk in črnobelim z 20 megapikami. Le pri večjem P10 Plus so izboljšali zaslonko objektiva z 2,2 na 1,8. Plus ima poleg tega večji zaslon (5,5 namesto 5,1 palca) z ločljivostjo QHD in večjo baterijo, mali P10, ki bo verjetno v Sloveniji bolj aktualen, pa ostaja pri polni visoki ločljivosti. Zaslon je dober, manjka pa mu nekaj kontrasta in dinamičnega razpona Samsungovih amoledov.
Fotoaparat zdaj ponuja še en dodaten učinek z dvojnim tipalom. Poleg zamegljevanja ozadja, ki ga že poznamo, in deluje podobno, je tu še način portret. Tudi zanj so zamisel dobili nekje drugje, ideja pa je taka, da aplikacija sama prepozna obraz in ga postavi v ospredje, tisto zadaj pa lepše ali malo manj lepo zabriše. Sicer fotoaparat zajema kar lepe fotografije, dinamičnega razpona je za telefon precej, je pa občasno osvetlitev motiva malce premočna in kakšen konkurenc zna izdelati bolj dramatičen posnetek. V slabi svetlobi je P10 blizu, ne pa tudi superiornejši kot Samsungov Galaxy S7, ki je v teh razmerah verjetno še vedno najboljši.
Sprednji fotoaparat deluje kar obetavno, prav intenzivno pa ga še nisem preizkusil. Končno je na voljo snemanje videa v razločljivosti 4K, ki izgleda precej lepo.
Po novem je čitalnik prstnih odtisov spredaj, kar se mi zdi bolj primerna lokacija. Lažje ga je doseči in telefona za odklepanje ni treba vedno prijeti v roko. Čitalnik je v navidezni tipki, ki pa je samo steklena površina. Ampak lahko deluje tudi kot večnamenska tipka, saj je mogoče izključiti zaslonske tipke in za domov malce dlje pridržati prst na tipalu, za nazaj se karto dotakniti, za preklapljanje med aplikacijami pa potegniti s prstom v levo ali v desno. Na predstavitvi se mi je to zdelo kot še ena nepotrebna funkcionalnost, a sem jo potem preizkusil in se nanjo hitro navadil, na zaslonu pa tipke ne zasedajo dragocenega prostora.
Priključek je seveda USB-C, ostal je, hvalabogu, tudi izhod za slušalke.
Mali P10 bo s 64 GB prostora za podatke – ima tudi režo za pomnilniško kartico, ki pa je marsikdo verjetno niti ne bo rabil – in 4 GB pomnilnika v prosti prodaji stal 650 evrov (večji bo 700 ali 750, glede na konfiguracijo). To je ceneje od LG-ja G6, a vendar ne zelo ugodno. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da napredek v primerjavi s predhodnikom in sploh Mate 9 ni tako zelo velik. A vseeno, če bodo operaterske cene zanimive, bi znala biti Huaweijeva desetica kar privlačna možnost, ker je dobro izdelana. Toda P10 ostaja v okvirih znanega, korejska konkurenca pa tudi Sony s svojimi tehnološkimi novostmi pa poskušajo polje pametnih telefonov premakniti malo naprej, naj si bo to z zasloni čez skoraj celotno sprednjo površino ali (hitrostnimi) izboljšavami pri fotoaparatu.
Brez komentarjev