Huawei ostaja brez procesorjev za telefone?
Matjaž Ropret 10. avgusta 2020 ob 06:41

Huawei je v vse večjih težavah. Čez nekaj tednov naj bi direktor za potrošniške naprave Richard Yu na prilagojenem sejmu IFA v Berlinu predstavil najnovejši procesor za pametne telefone Kirin 1000. Verjetno ga tudi dejansko bo predstavil, bo pa glede na zdajšnje stanje stvari to lahko zadnji Kirin iz Huaweija in tudi zadnji procesor, ki ga bo kitajsko podjetje lahko poslalo v množično izdelavo. Zaradi ameriških sankcij namreč sredi septembra ostaja brez možnosti proizvodnje procesorjev. Medtem pa Qualcomm z razumnimi argumenti lobira pri ameriški vladi, naj mu dovoli prodajati procesorje kitajskim podjetjem, tudi Huaweiju.

Huawei procesorje za mobilne naprave razvija in izdeluje na enak način kot denimo Qualcomm ali Samsung. Vzame (kupi) načrte britanskega podjetja ARM – tega japonski lastnik Softbank v zadnjih tednih kar intenzivno prodaja –, nato na njihovi osnovi zasnuje »sistem na čipu« z dodano umetno inteligenco, povezljivostjo in vsem ostalim, ter vse skupaj pošlje v izdelavo vodilnemu tovrstnemu proizvajalcu, tajvanski korporaciji TSMC (Taiwan Semiconductor Manufacturing Company). Slednja je v bistvu edina sposobna množično proizvajati procesorje z osnovno velikostjo elementov 7 nm in se pripravlja na zagon 5-nanometrskega proizvodnega procesa. Toda zaradi uporabe ameriške tehnologije pri svoji proizvodnji so v TSMC že pred časom posredno priznali, da ob 15. septembra naprej ne bodo več mogli uresničevati Huaweijevih naročil.

Yu je na poslovnem dogodku v petek priznal, da od sredine septembra naprej Huawei nima več dobavitelja procesorjev. »Na žalost so zaradi drugega vala ameriških sankcij naši izdelovalci čipov naročila sprejemali samo do 15. maja, proizvodnje bo konec 15. septembra. Letošnja generacija procesorjev Kirin zgornjega zmogljivostnega razreda bo prav lahko zadnja,« je po poročaju tiskovne agencije AP povedal Yu. Za naslednika Kirina 990 (lahko bo imel oznako 1000 ali pa tudi kakšno drugo) naj bi v Huaweiju še dovolj zgodaj oddali naročilo in si zagotovili 15 milijonov primerkov, kar naj bi zadoščalo za linijo telefonov Mate 40, toda za naslednike družine P40 (P50?) prihodnjo pomlad bodo morali v podjetju verjetno najti drugo rešitev. Sami namreč niso vlagali v proizvodni del procesorskega posla, zgolj v načrtovanje čipov.  

Kot eno možnih Yu vidi domačo industrijo, ki jo je na omenjenem dogodku pozval, naj združi moči za čim večji »tehnološki in inovacijski preboj pri operacijskih sistemih, procesorjih, podatkovnih in oblačnih storitvah.« Kritiki ameriške blokade že ves čas opozarjajo, da bo ta zgolj okrepila kitajski tehnološki sektor. Seveda pa razvoj in tudi vzpostavitev proizvodnje traja, kakovost ni kar vnaprej zagotovljena in nazadnje je treba svoje izdelke tudi komu prodati. Huawei je izdelavo nekaterih manj zmogljivih procesorjev menda že oddal domačemu proizvajalcu SMIC (Semiconductor Manufacturing International Corporation), ki pa je po tehnološki plati daleč za TSMC-jem in najbrž še leta ne bo sposoben izdelovati čipov, kakršen bo Kirin 1000. Možni alternativi bi najbrž bili kupovanje procesorjev pri tajvanskem Mediateku ali korejskem Samsungu, če ti dve podjetji nista »zavezani« k spoštovanju ameriških sankcij.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Procesorje pa bi Huaweiju očitno z veseljem prodajal tudi ameriški Qualcomm. Ta je za vlado v Washingtonu že pripravil argumentacijo s prošnjo, naj mu sprosti dobavljanje Snapdragonov kitajskemu tekmecu. V Qualcommu poudarjajo, da bo prepoved, ki je zdaj v veljavi, zgolj onemogočila ameriškim podjetjem za več milijard posla na leto, medtem pa bodo to izkoristili njihovi tuji tekmeci, za katere sankcije ne veljajo in bodo vskočili v prazen prostor. »Zgodila bi se lahko hitra sprememba v tržnih deležih pri procesorjih za 5G,« Trumpa in ostale odločevalce svarijo v Qualcommu.    

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.