Niti v časih sobivanja v isti korporaciji si telefoni Huawei in Honor niso bili tako podobni kot letošnji modeli, ko je druga znamka že eno leto samostojna. Eden teh izdelkov je Huawei Nova 9, ki bi bil v običajnih razmerah tudi nosilni v srednjem cenovnem razredu (okrog 500 evrov), verjetno vsaj nekoliko drugačen tako s strojnega kot še posebej programskega vidika, lahko celo s kakšnim drugim imenom. Toda za Huawei so okoliščine, na katere ne more vplivati, že dve leti in pol izredne. Kljub temu vztraja s telefoni in najnovejši ima svoje adute.
Na pogled je Nova 9 res enaka Honorju 50. Edina opazna razlika, poleg drugače pobarvanega obroča na foto-video modulu in hrbtišča, je dodatna luknjica na sredini zgornje stranice pri Honorju, verjetno za dodaten mikrofon. Vse ostalo je enako. Tako imamo opravka s prijetnim, zaobljenim in dokaj lahkim, morda za dober občutek celo prelahkim plastičnim ohišjem. Čeprav ni majhen, je telefon lahko držati, iz rok ne polzi, širina pa tudi ni pretirana in tako ni težav seči do čitalnika prstnih odtisov zaslonu, ki je postavljen dokaj nizko. Ta je hiter in zanesljiv, kot smo pri dotični znamki že nekaj let navajeni.
Pri materialih bi si glede na izhodiščno ceno želel še kaj bolj žlahtnega, vsekakor pa sem vesel na desni in levi zakrivljenega zaslona, ker prispeva k bolj oblikovno zanimivi sprednji strani telefona in olajša rokovanje z njim. Tudi sam zaslon je dober primerek tehnologije OLED, kot je omenil že Marjan v testu Honorja 50, in s 120 Hz se vsebina prav lepo pomika po njem. Obstajajo še bolj živahni, svetli in z dinamičnim osveževanjem, vendar za dvakratno ceno, zato kakšnim zamer na tem področju nimam. Imam pa jih glede zvočnikov, kajti pri predvajanju vsebin deluje zgolj spodnji, torej je zvok mono, pa še ta v ničemer izstopajoč.
Prva notranja razlika med Novo 9 in Honorjem 50 je v delovanju procesorja oz. sistema na čipu, čeprav je ta v obeh enak – Snapdragon 778G. Dejansko se tudi rezultat v merilnih programih ne razlikuje in zmogljivosti je dovolj za vsakršna vsakdanja opravila, morda z izjemo najbolj zahtevnih iger, ki pa jih je za sistem Android zelo malo. Zmogljivosti so tudi na ravni ali blizu tega, kar zmore Xiaomi 11T z Mediatekovim procesorjem Dimensity 1200. Toda Huaweijev telefon podpira zgolj omrežje LTE (4G+) in starejša, medtem ko se je z Honorjevim mogoče povezovati tudi v 5G. Ameriške oblasti Huaweiju blokirajo dostop do tehnologije 5G in tako mora na sicer povsem identičnem čipu »izključiti« modem za omrežja pete generacije. To za zdaj ni kakšna večja težava, seveda pa je lepo imeti telefon, ki je dobro opremljen tudi za prihodnost.
Huawei Nova 9, Honor 50 in Xiaomi 11T. 
Druga večja razlika je v fotoaparatu, čeprav niti na prvi niti na drugi pogled ni opazna. Toda glavno od štirih tipal – dve sta popolnoma nepotrebni – je drugačno. Pri Novi 9 ima 50 milijonov pik in barvni filter RYYB (rdeča-rumena-rumena-modra) namesto klasičnega RGB (rdeča-zelena-modra). Fotografije pa so drugačne tudi z ultraširokega objektiva, ker znamki uporablja povsem različne algoritme za obdelavo signala in očitno pri tem zagovarjata drugačni filozofiji. Fotografije s Huaweijevega primarnega objektiva so za moj okus boljše in predvsem bolj konsistentne. Osvetljevanje je primernejše, kajti Honor večinoma poskuša izdelovati kolikor se da svetle posnetke (preden se preveč pozna pri dinamiki, a že tako se pozna). Tudi barve, četudi pogosto ne najbolj veren posnetek tistih v naravi, vsaj z vključeno »umetno inteligenco« oz. prepoznavanjem prizorov, kažejo nek trend in smisel, medtem ko pri »sestrskem« modelu precej variirajo od medlih do zelo živahnih, kakor se telefonu zazdi. Nova 9 prikaže tudi čisto spodobne detajle in dinamiko, so pa (podnevi) tudi boljši v tem cenovnem razredu. Ponoči so že brez namenskega nočnega načina fotografije boljše od večine konkurenčnih telefonov. Z nočnim načinom so še za odtenek svetlejše, a ne glede na izbrano metodo so rezultati nadpovprečni. Aparat »obljublja« 2- in celo 10-kratni zum, a že prvi je digitalni, vendar še uporaben, drugi pa slaba šala, saj se na fotografijah komaj da razločiti dejanski motiv.
Ko gremo na ultraširokokotni objektiv z bistveno bolj povprečnim 8-milijonskim tipalom in optiko, se zadeve povsem spremenijo v primerjavi z zelo solidnim glavnim. Honor 50 ostaja dokaj nevtralen in je vse skupaj malo »zmazano«, Nova 9 pa se zateče k ekstremnemu ostrenju, da bi zakrila pomanjkljivosti tega objektiva. Toda pri tem gre v tako skrajnost, da vse skupaj izpade izumetničeno in naravnost grdo. O makro objektivu in globinskem tipalu s po dvema milijonoma pik ne bi izgubljal besed, zato bi Nova 9 povsem lahko imela en sam objektiv, kajti ta je dober za ta cenovni razred. Ostali so ali razočaranje ali odveč. Razen sprednjega selfijevskega z 32 milijoni pik, ki je precej spodoben. Prikaže dobre detajle in dinamiko, ukrotiti se da celo razvpito »mehčanje« kože. In celo snemanje 4K je na voljo tudi spredaj. Rezultati niso fantastični, a tudi daleč od slabih, tako je nekaj na tem, da bi bil telefon lahko uporaben za nadobudne vlogerje.
Nad videom primarne kamere nisem ravno navdušen. V dobri svetlobi je soliden in uporaben za marsikaj, celo v malo slabši se še vedno kar dobro drži, sploh umiranje slike je nadpovprečno, toda podobno kot pri ultraširokokotnem objektivu je vse skupaj pogosto povsem preveč ostro. Algoritmi vse na sliki tako izostrijo, da preprosto ni več lepo. Ker je to stvar programske opreme, imam kanček upanja, da Huawei intenzivnost ostrenja nekoliko (ali precej) zmanjša. Zvok je posnet dobro, čeprav ni tistega mikrofona, ki ga premore Honor.
Baterija ni orjaška, a dovolj velika za naporen dan, ne pa tudi za dva. Toda priloženi polnilnik jo polni s 66W (kadar deluje »na polno«), to pomeni v malo več kot pol ure, če je skoraj prazna. V praksi je dovolj, da je telefon na polnilniku deset minut, in že pridobi dovolj za naslednjo polovico dneva. Želel pa bi si opcije, da se polnjenje pri denimo 90 odstotkih ustavi. Za eno od nastavitev (»Pametna zmogljivost baterije«) sem pričakoval, da bo počela točno to, a gre kljub temu do 100 odstotkov.
Če bi lahko tu zaključili opis, bi Nova 9 dobila dobro oceno in bi lahko nakup brez večjih zadržkov (OK, 5G, ampak tudi to …) priporočili. Toda tu je situacija s programsko opremo, ki je z eno besedo – nepopolna. Marsikaj ali manjka ali pa je treba naložiti po ovinkih in potem deluje kolikor toliko dobro, ne pa povsem.
Sam uporabniški vmesnik EMUI je z leti postal ne zgolj znosen – na začetku je bilo vsega preveč –, ampak že celo eden bolj prijaznih. Marsikaj se da prilagajati, uporabnik se lahko odloči ali za zaslone z aplikacijami ali za klasični »predal«, poteg z vrha zaslona loči med levo stranjo za obvestila in desno za »Nadzorno ploščo«, na voljo so »plavajoča« okna in še kaj. Problem pa so aplikacije in odsotne ali nedelujoče storitve. Nekatere so AppGalleryju, denimo nekaj brskalnikov, določene mobilne banke (žal ne tudi denarnice), vse ključne mobilne televizije in še kaj. Mnoge najbolj priljubljene se da najti kje drugje, vprašanje pa je, komu se da ukvarjati najprej z iskanjem in ročnim nameščanjem, nato pa še z ročnim posodabljanjem. Zdaj obstaja celo (zasilna) rešitev za Googlove aplikacije in dostop do Trgovine Play. Treba je namestiti aplikacijo Gspace iz tržnice AppGallery in ta ustvari navidezno okolje, ki pretenta aplikacije, kot da tečejo na drugem (starejšem) telefonu s podporo za popoln Android. Tako je mogoče namestiti in uporabljati Gmail, Youtube, Zemljevide in večino ostalega, je pa vseeno nekaj težavic. Treba je trpeti oglase ali plačevati naročnino, Gspace še vedno ne reši problema manjkajoče podpore za avtorsko zaščitene vsebine (DRM) in tako so vsebine storitev pretočnega videa (Amazon Prime Video, Netflix, …) zgolj v standardni razločljivosti, in treba je pustiti eno od privzeto predlaganih aplikacij nenameščeno, kajti to je obvod za dostop do Trgovine Play (ko te klik na ikono pelje na namestitev aplikacije, se dotakneš puščice nazaj v levem zgornjem kotu in prideš v trgovino).
Še vedno pa trdim, da je vsaj enako veliko ali celo večja težava kot v aplikacijah za Facebook, Tik Tok in Youtube v bolj specifičnih in pa v zalednem okolju. Po »uradni« poti je skoraj nemogoče najti katerokoli aplikacijo za naprave pametnega doma, od robotskih sesalnikov in zvočnikov do omrežnih usmerjevalnikov, pametnih termostatov, strešnih oken in nadzora nad sončno elektrarno. Nekatere so tudi vezane na Googlove storitve. Podobno je s pametnimi urami in zapestnicami, seveda z izjemo Huaweijevih, in še kakšne druge naprave. Kdor ima napredek v igrah shranjen in sinhroniziran v Googlovem oblaku (Igre Play), bo v tistih, ki jih bo uspel najti in namestiti, moral znova od začetka. V avtu lahko pozabite na uporabo sistema Android Auto. Vse to je lahko že prevelika ovira oz. predstavlja prehudo odrekanje za marsikoga. Če ne, potem je lahko Nova 9 povsem v redu telefon za razumno ceno (trenutno se jo v prosti prodaji dobi za 450 namesto priporočenih 500 evrov). Vedeti pa moraš, v kaj se spuščaš.
HVALIMO:
- – Lep, ukrivljen zaslon OLED
- – Solidno hiter procesor
- – Cenejši od nekaterih neposrednih konkurentov (sploh v trenutni akciji)
- – Zelo hitro polnjenje
- – Dobra primarni in selfijevski objektiv fotoaparata
GRAJAMO:
- – Ohišje je pretirano plastično za to ceno
- – Zgolj mono zvočnik za večpredstavnost
- – Pri ultraširokokotnem objektivu in videu je preveč ostrenja slike
- – Ni podpore za omrežja 5G
- – Ni različice z 256 GB
- – Situacija z aplikacijami in storitvami, vezanimi na Googlovo okolje, bo za nekatere kupce nepremostljiva
* Zvezdic tokrat ni, ker ne morem dati poštene ocene za programsko opremo. Po eni strani so odsotnost Trgovine Play in Googlovih storitev ter še vedno slaba založenost nadomestne tržnice z aplikacijami AppGallery tako velika ovira, da si telefon težko zasluži kaj več kot dve zvezdici, a po drugi strani krivda za tako stanje stvari ni povsem na Huaweijeva in tako lahko dam samo opise v besedi in sliki.
Brez komentarjev