Huawei Matepad Pro: Pisarniški molj
Matjaž Ropret 14. julija 2020 ob 06:41

Če Apple poskuša prepričati uporabnike, da lahko iPad Pro nadomesti prenosnik, potem Huawei ne sme zaostajati. Pripravil je svojo tablico z dodatkom Pro v imenu, ji dodal ovitek s tipkovnico in pisalo, čez sistem Android naložil »namizni« način, poskrbel za zanimive trike pri povezovanju z drugimi napravami iz ekosistema in vse skupaj bi lahko predstavljalo še večji korak proti »prihodnosti računalništva« od Applovega, če ne bi bilo dveh konkretnih težav.

Sistema iOS in Android sta si precej nasprotna, ko ju želimo uporabljati za pravo »produktivnost«, ne samo za ogled takih in drugačnih vsebin. Aplikacij za iPad je ogromno in so večinoma odlične, zato pa je uporabniški vmesnik daleč od uporabnosti okenskega, ki ga Apple pač iz principa noče kopirati. Še vedno je težava tudi v brskalniku, ki je sicer postal precej bolj »namizen«, a se občasno še vedno obnaša kot mobilni. V Androidu lahko razvijalci ponudijo svoje »okensko« okolje, ki precej pomaga pri resnem delu, tudi Chrome je blizu tistemu v sistemu Windows 10, toda ponudba (prilagojenih) aplikacij je precej skromnejša. Še dodaten problem za Huawei pa je seveda izostanek Trgovine Play, zaradi česar je aplikacij še bistveno manj. Vsaj »uradno« dostopnih pred tržnice AppGallery. Do marsikatere se kajpak da priti drugod, ali v alternativnih tržnicah, kot so APK Pure, APK Mirror in Aurora Store, ali pa z iskanjem namestitvenih datotek v spletu. Nekaterih, pretežno Googlovih in še kakšne, pa se ne da pripraviti k sodelovanju. In ker manjkajo še določene sestavine sistema, vezane na Googlove storitve, je okrnjena izkušnja tudi v nekaterih aplikacijah, ki jih je sicer mogoče z nekaj truda zagnati. Kar pa vseeno ne pomeni, da je ta tablica kar takoj za odpis, saj je v marsičem ena najboljših na trgu.

Jasno je torej, kaj je snovalcem služilo kot izhodišče in inspiracija, vseeno pa končni rezultat ni tako zelo podoben iPadu Pro, prej ostalim Applovim tablicam, ki so bolj zaobljene. Morda celo še bolj določenim telefonom. Ima pa Matepad Pro dokaz ozke robove okrog 10,8-palčnega zaslona, in tudi luknjo za sprednjo kamero v njem. Narejena je trdno in ni najtanjša, tako da daje kar robusten občutek. Zaslon ima dobro ločljivost (2560 x 1600) in vsaj po specifikacijah tudi spodobno svetilnost, zato je njegova slika lepa in se nanj solidno vidi, tudi če delaš na terasi v poletnem soncu, vseeno pa ni med najboljšimi tabličnimi zasloni, kar sem jih videl. Slika nima take dinamike in kontrasta kot pri določenih iPadih in Galaxy Tabih. Kamera v njem je veliko boljša od skorajda vsake v prenosnikih, še vedno pa precej povprečna v primerjavi z večino telefonov za podoben denar. Po drugi strani so štirje zvočniki kar dobri, če jim že malo zmanjka basov do prave odličnosti.

Ne vem, kakšen trend je to in zakaj se je razpasel, ampak v nobenem primeru mi ni všeč, da proizvajalci izpuščajo konkretno biometrično zaščito. Podobno kot precej cenejša Samsungova Galaxy Tab S6 Lite tudi Huaweijeva tablica nima ne čitalnika prstnih odtisov ne napredne prepoznave obraza, temveč to počne zgolj s sprednjo kamero, kar ni niti zanesljivo niti posebej varno. Za razliko od omenjenega Taba pa tu niso skoparili s procesorsko močjo, saj vse skupaj poganja Kirin 990, najmočnejši čip Huaweijevega oddelka HiSilicon. Poznamo ga že iz telefonov Mate 30 Pro in P40 (Pro) in se v tablici kar malo dolgočasi. Še posebej v taki, ki se najbolj izkaže pri pisarniških opravilih. V androidnem okolju in še posebej v trenutnem ekosistemu tržnice AppGallery pač ni aplikacij, ki bi ta procesor zares izkoristile. Denimo urejevalnika fotografij Affinity Photo ali programa za montažo videa Luma Fusion, ki blestita na iPadu. Prav tako ni Photoshopa ali grafično zares zahtevnih iger. Ne vem, kakšna je računica, a vseeno bi bilo, če bi se odločili za kakšen drug, malo manj zmogljiv procesor. Je pa 990 verjetno dobra izbira glede trajanja baterije, ki je povsem na ipadovskih nivojih (do deset ur).

Zgolj v vlogi tablice bi bil Matepad Pro žalostna naprava. Verjetno bi lahko govorili o najslabše izkoriščeni (zmogljivi) strojni opremi, kar se jih da kupiti. Kot rečeno, je androidna scena že tako pusta in neatraktivna, res dobre tablicam prilagojene aplikacije lahko preštejemo na prste en ali največ dveh rok. Brez Trgovine Play pa je za tiste, ki želijo na taki napravi gledati video, igrati igre, pregledovati družabna omrežja in podobno še manj zanimivega ali veliko več dela, da pridejo do vsega, kar bi radi. Vsaj nekatere operaterske aplikacije (Neo in še kakšna) so že prišle v trgovino, pa kakšno drugo se da še kje najti, za Youtube si da pomagati z aplikacijo Vanced, čeprav je ni najbolj enostavno namestiti, za silo delo opravlja tudi NewPipe, vendar samo do polne visoke razločljivosti, torej ne izkoristi zaslona v polnosti. Netflix se z nekaj poskušanja, da najdeš delujočo različico, tudi da uporabljati, a bo slika zgolj v standardni razločljivosti, ker za HD in več aplikacija potrebuje protokol za digitalno zaščito vsebin (DRM) Widevine, ki pa je del Googlovih storitev. Kot večpredstavnostna naprava je vsekakor bistveno boljša izbira kakšna od Samsungovih tablic z zaslonom OLED ali pa iPad Air.

Zato pa se Matepad Pro precej bolje izkaže v kombinaciji z opcijsko tipkovnico. To je pravzaprav magnetni ovitek, v katerega vstavimo tablico in jo potem še posadimo v eno od dveh rež, da stoji pokonci, spredaj pa je čisto konkretna tipkovnica. Malo okrnjena, ker nima funkcijskih tipk, ampak še vedno uporabna za pisanje daljših besedil. Tipke so prijetne in imajo dovolj hoda, bi pa lahko bile večje in bolj skupaj, saj zaradi tega, ker so dokaj osamljene, tipkanje ni najbolj intuitivno. Žal manjka tudi osvetlitev, a zanjo bi najbrž ovitek moral imeti dodatno napajanje. Tipkovnica se sicer samodejno vključi in poveže, ko tablica »pade« v eno od tistih dveh rež. Na žalost tudi pri reži, ki je takoj za tipkami in čeprav ni funkcijske vrstice, tablica še vedno stoji preveč pokonci in zato delo ni tako udobno, kot če bi se dalo zaslon nekoliko bolj nagniti. Zato pa reč dovolj trdno stoji, da se da z njo delati tudi na kolenih. Malce sem pogrešal sledilno ploščico, ampak to težavo se da rešiti z miško, priključeno ali prek USB-ja (s prilagojevalnikom) ali bluetootha. Malo se da pomagati tudi s pisalom, ki ga je prav tako možno dokupiti. To se simpatično (magnetno) prime roba tablice, kjer se tudi polni, in na zaslonu se pokaže odstotek napolnjenosti.

Med uporabo s tipkovnico je smiselno sistem EMUI preklopiti v »namizni način«, ki je praktično enak tistemu, kot če katerega od dražjih telefonov Huawei s kablom priključiš na monitor. Spodaj ima opravilno vrstico in aplikacije se odpirajo v oknih, vse skupaj deluje kot sistem Windows, tudi kazalka je prisotna, če dodaš še miško. V tem načinu je to nekakšen mini prenosnik, ki vsaj za pisarniška opravila čisto solidno nadomešča pravega. Celo Microsoftov Office je že v trgovini AppGallery. Kdor ima še telefon iste znamke, pa lahko uporabi možnost preslikave njegovega zaslona na zaslon tablice. Tako lahko kar na tablici upravlja telefon, si ogleduje vsebine z njega, odgovarja na sporočila in počne vse ostalo. Zelo zanimiva možnost, ki pa je še bolj uporabna na prenosniku z nekoliko večjim ekranom, a že tu se da poleg »telefona« na zaslonu imeti še denimo besedilni dokument ali kaj drugega in tako vse početi na eni napravi, ni treba ves čas jemati telefona v roke.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Druga težava te tablice oz. celotnega kompleta je poleg ekosistema aplikacij in storitev seveda cena. Reč že v osnovi stane dobrih 600 evrov, s podporo za mobilna omrežja še dodatnih 50, potem pa sta tu še tipkovnica za 130 evrov in pisalo za 90 evrov. Skupaj tako pridemo čez 800 evrov in to je že teritorij povsem spodobnih prenosnikov. Malo večjih in težjih – tu vse skupaj tehta tričetrt kilograma –, a tudi precej bolj zmogljivih in z bistveno širšim naborom uporabne programske opreme. Nekaj časa je Huawei ovitek s tipkovnico in pisala dajal zastonj, a ne vem, če je ta akcija še aktualna, mislim pa, da je tistih 600 evrov zgornja meja glede na omejitve, ki jih predstavlja odsotnost Googlove trgovine in storitev, to je pač realnost. Android je zanimiv predvsem zaradi tega dvojega, ne kot operacijski sistem. Matepad Pro tako vidim kot zanimivo napravo za tiste, ki bi jo imeli pretežno kot malo, lahko in dobro povezano pisarniško napravo, in za uporabnike Huaweijevih telefonov, ki lahko izkoristijo vse prednosti deljenja vsebin in zaslonov. Za kakršne koli druge namene pa je preprosto bolje izbrati tablico s Trgovino Play ali iPad.

HVALIMO:
  • Kakovostna izdelava
  • Na voljo je namizni način, ki posnema sistem Windows
  • (Preveč) zmogljiv procesor in veliko pomnilnika
  • Na zaslonu tablice je mogoče upravljati (Huaweijev) telefon
  • Solidni stereo zvočniki
GRAJAMO:
  • Huaweijeva tržnica z aplikacijami je še vedno zelo na začetku
  • Nekatere aplikacije tudi pri namestitvi iz alternativnih virov ne delujejo, kot bi morale
  • Ekran ob uporabi s tipkovnico stoji preveč pokonci
  • Zaslon nima podpore za sliko HDR
  • Cena celotnega kompleta presega ceno solidnega prenosnika
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.