Huawei Matebook X Pro (2020): Še vedno izvrsten, ni pa več poseben
Matjaž Ropret 30. julija 2020 ob 06:38

Huaweijev vstop v teritorij Della, HP-ja, Lenova, Razerja in ostalih v dokaj ekskluzivnem klubu izdelovalcev prestižnih ultra tankih prenosnikov pred dobrima dvema letoma je bil mini senzacija. Zaradi omejene distribucije in najbrž tudi zaradi manj uveljavljene znamke na računalniškem področju poteza (še) ni pomenila takega pretresa, kot so si v Šenzenu ali Pekingu morda nadejali. Vendar ne nameravajo odnehati, še posebej ne zdaj, ko so pri telefonih v precejšnjih težavah. Tako je tu za dva tisoč dvajseto osveženi Matebook X Pro.

Ohišje tega računalnika je v celoti kovinsko in že na prvi pogled daje vtis drage in ekskluzivne naprave. Prenosnik je res tanek, ni pa ekstremno lahek. Zaradi precej tankih robov okrog zaslona, ki v diagonalo meri skoraj 14 palcev, je celotna velikost manjša, kot smo bili pri takih zaslonih nekoč navajeni. A seveda je industrija v zadnjih nekaj letih naredila velik korak naprej in danes niti Matebook X Pro ne deluje več tako posebno, saj tudi ostali, dober primer je Dell XPS 13, izdelujejo prenosnike, pri katerih je skoraj celoten pokrov zaslon. Celo kamere znajo integrirati v tisto malo robu na vrhu, Huawei pa jo je raje skril v tipko, ki ob pritisku nanjo vzmetno odskoči na približno 45-stopinjski naklon. Inovacija se je takrat zdela hudo zanimiva, v resnici pa snema uporabnika neposredno v nosnice in če bi inženirji lahko našli bolj klasično mesto zanjo, bi bilo bolje. Po kakovosti pa zadeva na odstopa v nobeno smer. Priključki ob strani so dokaj skopo odmerjeni. Na desni je zgolj osamljeni UBS-A, na levi pa sta poleg izhoda za slušalke še dva vtiča USB-C, ki sta namenjena tako napajanju, kot prenosu podatkov in priklopu zunanjega monitorja. Huawei celo prilaga prilagojevalnik s priključki HDMI, VGA in USB-A. Polnjenje s 65-vatnim polnilnikom ni najhitrejše, je pa zadeva vsaj univerzalna in uporabnik lahko priključi kateri koli polnilnik z USB-C. 

Hitro opazna elementa na ohišju sta še čitalnik prstnih odtisov nad tipkovnico, v tipki za vklop računalnika, in pa zelo velika sledilna ploščica. Prepoznava prstnih odtisov deluje zanesljivo, kot na telefonih, in računalnik si pametno že ob vklopu zapomni odtis, tako da ni treba ob vstopu v Windows prsta še enkrat položiti na tipko. Sledilna ploščica je prijetna za uporabo, prsti lepo drsijo po njej in sistem natančno prepoznava večprstne poteze. Na zgornji strani sta ob robu tipkovnice še pasova z režami za prodiranje zvoka iz naprave. Zvočniki so solidni, zmorejo celo nekaj basov, pa tudi sicer je zvok kar čist, vseeno pa ni ravno izstopajoč. A v tovrstnih in tudi v precej debelejših modelih sem že slišal bistveno bolj piskajoče ali pa »prazne« zvočnike. Tipkovnica med tem zvočniki pa je … Ne najboljša. Na tem področju pa sem dejansko srečal že veliko predstavnikov istega razreda, ki se bolj izkažejo. Tipke so seveda kopija Applovih, na žalost ne samo po izgledu, ampak tudi po občutku, saj se zdi, kot da se njihov ugrez na silo prekine nekje na treh četrtinah poti, zato je občutek pri tipkanju trd in neprijeten. Da se solidno in natančno tipkati, toda kakšnega užitka ob tem ni. Osvetlitev tipkovnice pa ponuja dva nivoja in noben ni posebej močan.

Zaslon je brez dvoma izstopajoča lastnost. Že zaradi ločljivosti 3000 x 2000 in, kot je razvidno, neobičajnega razmerje stranic 3:2. Ločljivost pomeni, da je slika izjemno jasna, je pa tudi barvita in svetla, zato je malokdaj potreba, da bi šla svetilnost na 75 ali 80 odstotkov. Težko povsem natančno ocenjujem barvno pravilnost, se mi pa med obdelavo fotografij in montažo videa, pa tudi med gledanje videov ni zdela napačna. Mogoče so določeni odtenki pretirano, a da se še kaj prilagoditi in v splošnem ni zadržkov za resne fotografe, oblikovalce in še koga, na izbiro imajo veliko prenosnikov z manj kakovostnimi zasloni. Poleg tega ta še podpira dotike, kar se mi že odkar se funkcionalnost pojavila na prenosnikih, zdi čisto smiselno. Zaslon se da odpreti z eno roko, pa tudi naklon nazaj je kar soliden, ne gre pa tako daleč, kot bi si morda kdaj želel.

Matebook X Pro je definitivno dovolj zmogljiv za vsakršno opravilo, ki se ga bo lotil uporabnik tovrstnega prenosnika. Mislim, da ga nihče ne bo po nesreči zamenjal za igričarsko »mašino« ali na njem poskušal početi resnega 3D modeliranja. Urejanje fotografij v zapisu RAW v Affinityju je zmogel z le malce počasnejšim tempom kot moj namizni računalnik, predvajanje videov 4K pa mu sploh ni povzročalo nikakršnih težav. Bolj za test kot zato, ker bi bilo to nekaj, kar bi od take naprave pričakoval ali zahteval, sem na njem zmontiral in potem tudi dal v zapisovanje (»renderiranje«) enega od svojih videov v razločljivosti 4K. Ni bilo tako elegantno in hitro kot na kakšnem drugem računalniku, toda dalo se je. Zagotovo je pomagalo 16 GB pomnilnika, malo manj pa je pripomogla ločena grafična kartica, občutek imam, da bi bilo brez nje zelo podobno, z močnejšo vgrajeno v kakšnem drugem procesorju pa še bolje. Pri zapisovanju pa se je poznalo, da sistem preprosto ne pusti procesorju segrevanja čez 70 stopinj. Tako je bila zgodba zelo podobna kot pri vseh ultralahkih prenosnikih. Procesor se na začetku zažene v nalogo in prvo minuto ali mogoče malce več deluje pri najvišjem taktu, čez štiri gigaherce. Ko doseže »mejno« temperaturo, pa ga začne algoritem za hlajenje omejevati in tako frekvenca hitro pade pod tri GHz in se nazadnje ustali nekje med 2,1 in 2,3 GHz. Seveda procesor lahko brez težav zdrži tudi višje temperature, a meja je pri 70 stopinjah verjetno postavljena, da celoten računalnik ne bi postal prevroč. Ohišje se namreč kar konkretno segreje. Med zapisovanjem videa ga seveda nihče ne bo imel na stegnih, se pa nekaj toplote lahko občuti tudi pri čem drugem, kar dlje časa obremenjuje sistem (tudi disk in pomnilnik, ne samo procesor), lahko so denimo posodobitve za Windows 10 ali kaj drugega. Sicer pa je računalnik večino časa hladen in povsem tih, a ko ventilator mora vskočiti, se njegov piš konkretno sliši.

Nisem prepričan, da je bila izbira procesorja in grafične »kartice« pri tem prenosniku povsem prava, čeprav me morda trajanje baterije demantira. Praktično vsi testi, od običajne uporabe z brskalnikom, pred tipkanja in do predvajanja videa so kazali, da je avtonomije za vsaj osem, lahko pa tudi za deset ur. To pa je že precej impresiven dosežek za tako vrsto prenosnika. Vseeno mislim, da bi namesto 14 nm procesorja (i7-10510U) in večino časa nevidne grafike Geforce MX250 Huawei lahko vgradil enega od 10 nm procesorjev, denimo i7-1065G7, lahko pa seveda tudi katerega od AMD-jevih iz serije Ryzen 4000.

Huawei Matebook X Pro
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Opremljenost in delovanje
  • Trajanje baterije
  • Cena
4

Naj kupim?

Matebook X Pro je visoka moda, hkrati pa ponuja tudi ravno dovolj zmogljivosti za veliko večino potreb tako na terenu kot tudi v pisarni. Ni pa primeren za procesorsko zelo zahtevna opravila z dolgotrajnim konstantnim obremenjevanjem procesorja.

V programski opremi Huawei ne nalaga prav veliko svojih dodatkov, razen možnosti za nekaj osnovnih nastavitev in informacij. Zanimiva pa je funkcionalnost prenosa zaslona telefona na zaslon prenosnika (Huawei Share), ki seveda deluje le z novejšimi (in dražjimi) telefoni iste znamke.

Huawei ima v Matebooku X Pro še vedno impresiven in prestižen prenosnik z le malo pomanjkljivostmi. Ni pa več tako poseben in izstopajoč, kot je bil ob predstavitvi, saj konkurenca ne spi. Tudi cena ni več tako atraktivna kot takrat, še manj v Sloveniji, kjer testirana (in edina) konfiguracija s 16 GB pomnilnika in terabajtom SSD-ja stane 2100 evrov. Morda bo treba za 2021 najti kakšno dodatno inovacijo ali pa identificirati dve do tri opazne izboljšave.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

HVALIMO:
  • Odlična izdelava ohišja in prestižen izgled
  • Zelo lep in svetel zaslon (na dotik)
  • Uporaben in pameten čitalnik prstnih odtisov
  • Odlično trajanje baterije
  • Dva priključka USB-C
GRAJAMO:
  • Tipkovnica ni niti udobna niti močno osvetljena
  • Vsega skupaj samo trije priključki
  • Zaradi omejitev pri hlajenju procesor ne more izkoristiti potenciala
  • Zelo visoka cena
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja