Huawei je (za zdaj) rešil procesorje, programske opreme še ne
Matjaž Ropret 27. oktobra 2019 ob 07:06

Saga z ameriško blokado kitajskih podjetij, najbolj očitno Huaweija, še kar traja. Vmes tudi trgovinska pogajanja obeh držav, ki vsakih nekaj tednov dajo malo upanja na pozitiven razplet, a se nato zadeva v resnici ne premakne daleč. Drugi največji proizvajalec telefonov na svetu je tako še vedno brez dostopa do Googlovega Androida za vse nove izdelke, toda očitno bo lahko vsaj naprej razvijal procesorje Kirin na osnovi, ki jo zagotavlja britansko podjetje (v japonski lasti) ARM.

Pomladi se je ARM pridružil Googlu in še nekaterim ameriškim podjetjem, ki so naznanila konec sodelovanja s Huaweijem. Utemeljitev je bila, da so zaradi razvojnih oddelkov v ZDA, načrti za čipovje, ki ga dobavljajo partnerjem, ameriškega izvora. ZDA so nato dvakrat prestavile resnični začetek ukrep, drugo prehodno obdobje se izteče 19. novembra. Poleg tega pa je Huawei imel podpisano pogodbo za licenciranje arhitekture ARM v8, ta je osnova za vse novejše procesorje oz. sisteme na čipu pod oznako Kirin. Med njimi za Kirin 990, ki poganja pred mesecem predstavljeni Mate 30 Pro in ki bo verjetno tudi osnova za P40 (Pro) pomladi prihodnje leto. Podobno kot pri Googlovih storitvah in aplikacijah tudi pri čipih prepoved ne velja za nazaj. Tudi šef Huaweijevega posla s potrošniškimi napravami Richard Yu je v intervjuju potrdil, da lahko nemoteno uporabljajo osnovo ARM v8, za prihodnost pa bi morda lahko celo razvijali svojo. Toda že ta licenca jim daje manevrski prostor vsaj še za prihodnje leto. Toda očitno jih bo odrešil kar ARM sam.

V slednjem podjetju so zdaj za tiskovno agencijo Reuters potrdili, da lahko dobavljajo intelektualno lastnino in zagotavljajo podporo Huaweiju tako za osmo kot za prihajajočo deveto generacijo procesorske arhitektura (ARM-v9). To pa zato, ker »sta obe tehnologiji britanskega izvora.« V ARM-u so namreč po lastnih pojasnilih opravili podrobno revizijo obeh arhitektur in prišli do zaključka, da so ju razvili v Veliki Britaniji in da tako v njiju ni ničesar, kar bi nastalo na ameriških tleh in tega ne bi smeli »izvoziti« na Kitajsko.

Naloga razviti svojo lastno procesorsko arhitekturo je še veliko težja od »pisanja« svojega operacijskega sistema in aplikacij. Celotno mobilno področje obvladuje ARM, nekoč mu je neuspešno poskušal konkurirati Intel in dokaj hitro obupal. Tudi z veliko znanja, časa in denarja so tu še patentne in druge ovire. Zato si v Huaweiju lahko vsaj delno oddahnejo. Kajti prav lahko je bila izjava o rezervni arhitekturi podoben blef kot tista o prehodu na operacijski sistem Harmony OS, ki da bi lahko poganjal že kar P40. Pomembneži iz kitajske korporacije namreč zdaj priznavajo, da v bistvu nikoli niso želeli ali nameravali opustiti Androida (na to je sicer delno namigoval tudi Yu), temveč da si zaradi trenutne situacije samo prizadevajo nadomestiti Googlove storitve in aplikacije. Vseeno je slišati, da so za P40 še povsem odprti vsi scenariji, tako z enim kot z drugim operacijskim sistemom.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Medtem Mate 30 (Pro) še vedno ni blizu Evrope, brez zadostnega ekosistema aplikacij (mogoče bi lahko rekli kar – brez Googlovega ekosistema) namreč izdelka nima smisla začeti prodajati. Huawei zato še naprej v vlogi paradnega modela oglašuje P30 Pro, ki so mu dodali novi barvi, za ustvarjanje nekaj ponovnega zanimanja pa bodo v kratkem v trgovine poslali model Nova 5T, srednjerazredni telefon, ki so ga na Kitajskem predstavili že poleti in ki še ima licenco za Googlov Android. A je med zadnjimi s tem razkošjem. Tudi v ZDA je sicer slišati opozorila, da je blokada slaba tudi za njihova podjetja, ki tako izgubljajo pomembne trge (denimo Google dele Azije ali Afriko), toda resnega pritiska na Trumpovo administracijo, naj opusti prepoved poslovanja s kitajskimi podjetji ali vsaj dovoli določene izjeme, vendarle še ni bilo. Zato je še vedno zelo težko napovedati, ali bo prepoved obstala ali bodo morda o njej še enkrat razmislili. Huaweijev napredek pri strojni opremi (že tako ali tako njegovi močnejši plati) tako ni pod vprašajem, zagotavljanje programske opreme, kakršne si (evropski) kupci želijo, pa je še vedno zelo vprašljivo. Za zdaj vse skupaj nima večjega vpliva na prodajo, ker so se v korporaciji pohvalili, da so k trgovcem in operaterjem letos razposlali že čez dvesto milijonov telefonov in da so ta mejnik presegli dva meseca prej kot lani. Toda brez Googla se utegnejo evropske številke zelo hitro sesesti. Kar pa bo, še bolj kot za Huawei, slabo za kupce in konkurenčnost celotnega trga.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja