Huawei bo najkasneje čez dva meseca predstavil ključno družino telefonov P40. Letošnjo prodajo te znamke, še posebej zunaj Kitajske, bodo v največji meri odločili prav ti mobilniki, tako kot lani P30, P30 Pro in (še posebej) P30 Lite. Tokrat govorice namigujejo na kar štiri modele, saj bo menda nad različico Pro čepela še Pro Premium s kar petimi fotografskimi objektivi na zadnji strani in desetkratno optično povečavo. Strojno velikih dilem ni, toda telefone lahko znova iztiri enak razlog, ki je v naših koncih onemogočil že jesenski Mate 30 Pro. Še vedno ni jasno, ali ima Huawei kakšne možnosti, da znova dobi dostop do Googlovega Androida, a za zdaj v kitajski korporaciji pripravljajo vse, kot da se bodo morali znova znašati na svoje mobilne storitve in trgovino z aplikacijami App Gallery. V tej smeri gre tudi dogovor s ponudnikom zemljevidov TomTom.
Nizozemsko podjetje je čez vikend za tiskovno agencijo Reuters potrdilo, da bo zagotavljalo kartografijo Huaweiju, ki jo bo uporabil v svojih aplikacijah oz. storitvah. Pogodbo pa so podpisali že pred časom. Iz tega gre sklepati, da Huawei pripravlja lastno alternativo Googlom Zemljevidom (Google Maps), kar smo v bistvu vedeli in pričakovali, vprašanje je bilo samo, kateri vir kart bodo našli. Možnosti bi bili vsaj še Here (nekdanji Navteq oz. Nokia Maps), zdaj v lasti nemške avtomobilske industrije, in odprtokodni OpenStreetMap, morda celo Garmin. Here sicer ponuja svojo brezplačno aplikacijo, vsekakor pa je bolje imeti lastno, integrirano in povezano z vsemi drugimi iz osrednjega nabora.
Glede aplikacij se sicer premika tudi v tržnici App Gallery, na voljo je že nekaj globalno pomembnih (TikTok, Snapchat, Asphalt 9, …) in določene slovenske, denimo mBills. Še več pa je hrvaških, tudi takih, za katere bi pričakovali slovenske ustreznice (npr. Moj A1). Še vedno pa so to šele zametki vsega skupaj, če želi Huawei upati na kakršen koli prodajni uspeh – in sploh računati, da bodo operaterji njegove telefone »brez Googla« uvrstili v svojo ponudbo – bo moral zagotoviti najmanj operaterske, bančne, video, klepetalne in druge najbolj uporabljane aplikacije. Tako najbolj pomembne v svetovnem merilu kot lokalno relevantne. Kot se lahko spomnimo iz Microsoftovega debakla s sistemom Windows Phone oz. Windows Mobile, je bil precejšen primanjkljaj na obeh straneh, a še posebno a drugem, saj se manjšim razvijalcem ni zdelo vredno podpirati še tretjega sistema. V Huaweijevem primeru je lažji vsaj prenos v njegovo tržnico, saj še vedno govorimo o sistemu Android. Toda kasnejša uporaba Huaweijevih programskih vtičnikov (API-jev), denimo za zemljevide in še marsikaj, že zahteva dodatno delo in vzdrževanje, in tu bo odločilen tržni delež. Kot pa smo tudi že večkrat videli, brez aplikacij ni prodaje in brez prodaje ni zanimanja razvijalcev. Tako se zadeva ne premakne nikamor, ampak majhne možnosti, da se tokrat razplete drugače, obstajajo.
Na relaciji ZDA – Kitajska se je sicer minuli na najvišji ravni zgodil podpis prvega dela trgovinskega sporazuma. S tem naj bi bilo napetosti konec vsaj do zaključka (prvega?) mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Pričakovali bi tudi, da bo s tem dogovorom odprta pot za podelitev dovoljenja Googlu za poslovanje s Huaweijem. Ne vemo, ali je ameriška korporacija zaprosila zanj, a predpostavimo, da ji je androidni ekosistem s čim več močnimi igralci v interesu. Za zdaj se ni zgodilo še nič, verjetno pa bi se moralo v nekaj tednih, drugače Huawei dolgoročno ostaja brez »polnega« Androida. Do predstavitve P40 bi torej moralo biti jasno, pri čem je drugi največji proizvajalec pametnih telefonov. Pa tudi, kaj si lahko obetamo uporabniki.
Naslovna fotografija: Deposit Photos
Brez komentarjev