Huawei Freebuds 4i: Prve res dobre v srednjem cenovnem razredu (#video)
Matjaž Ropret 15. aprila 2021 ob 06:30

Po vseh popolnoma brezžičnih slušalkah, ki so že bile v mojih rokah in ušesih, bilo pa jih res veliko, sem še vedno imel težave s priporočili za vse potencialne kupce, ki ne bi dali več kot sto evrov (ali celo 80, ne vem točno, od kod ta psihološka meja, toda v Huaweiju jo očitno poznajo). Vse do Freebuds 4i.

O slušalkah vrste TWS z AliExpressa ali Gearbesta raje ne bi, vsake imajo kakšno neobhodno napako in kakovost je povsem naključna. Težava skoraj vseh tovrstnih izdelkov v srednjem cenovnem razredu je ali povprečen zvok ali odsotnost katere od pomembnih funkcionalnosti. O aktivnem dušenju hrupa ni bilo smisla niti sanjati. Dražji so v zadnjem letu že skorajda vsi na takem nivoju, kot je treba, vendar stanejo bistveno več, kot bi večina plačala zanje. Konkretno Huawei prodaja sicer izvrstne Freebuds Pro za kar nekaj deset evrov preveč. Stanejo namreč 200 evrov, cena jim ni še prav nič padla niti pol leta po predstavitvi. Ob novem modelu s skoraj vsemi enakimi zmožnostmi izpadejo še toliko bolj predrage. Ali pa so Freebuds 4i prepoceni glede na svojo kvaliteto. Kaj takega se zgodi redko, a ni nemogoče.

Primerjava z dražjim modelom je res zanimiva. Pro ponuja zelo dober in uravnotežen zvok, izvrstno aktivno dušenje hrupa, ki se lahko tudi dinamično prilagaja, kakovostne mikrofone za pogovore, spodobno baterijo, več načinov polnjenja in večino tega, kar od slušalk višjega cenovnega razreda pričakujemo, vključno z atraktivnim dizajnom in dobrimi materiali. Prav slednje je področje, kjer so pri 4i še najbolj varčevali, vse ostalo pa sploh ne zaostaja veliko. Slušalkici sta bistveno bolj plastični in generični, čeprav bi ju težko obtožili, da sta kopija česar koli. Tudi barvno je ta model bolj dolgočasen, ker je na voljo samo v črni in beli. Toda v ušesih sta v redu, sploh se ju ne čuti, pa tudi »repek« ni ne pretirano dolg ne debel. Škatlica je še nekoliko bolj cenena, a po drugi strani majhna in lahka, ne kot na primer tista pri Philipsovih TAT8505. Še najbolj me moti, da pokrov ne stoji odprt, kot pri modelu Pro, temveč ob prvem dotiku skoči nazaj. Tudi močna magneta, zaradi česar je slušalkici težko izvleči iz škatlice, mi nista najbolj po volji. Priključek za polnjenje je USB-C, tako da lahko energijo dodajaš z istim polnilnikom kot telefonu, ob strani je tudi tipka za postavitev slušalk v način »parjenja«, manjka pa možnost brezžičnega polnjenja, ki jo dražji model ponuja. Vendar se mi to ne zdi huda pomanjkljivost, ker je induktivno polnjenje teh škatlic praviloma izredno počasno.

Kaj je največje presenečenje pri Freebuds 4i, se pravzaprav težko odločim. Na eni strani je zvok, ki skoraj ne zaostaja za dražjimi slušalkami. Nekdo z boljšim posluhom in drugačnim glasbenim okusom bi mogoče trdil drugače, a pri vsem, kar sem poslušal in gledal, je bila izkušnja zelo podobna. Malce preveč poudarka je mogoče na basih, s tem so verjetno tudi želeli prikriti kakšno slabost v višjih frekvencah, toda nikjer ni kakšne res slišne luknje. Običajno v tem cenovnem razredu pri zvoku nekaj manjka, najsi bodo nizki, srednji ali visoki toni. Tu takih pomanjkljivosti ni, tudi ne kakšnega popačenja, glasnost gre zelo zvezno od dovolj nežne za poslušanje ob delu, do kar precej močne.

Dejstvo, da je aktivno odpravljanje hrupa v popolnoma brezžičnih slušalkah za 80 evrov (celo samo 70 v začetni akciji) sploh prisotno, je že samo po sebi vredno pozornosti. Da dejansko spodobno deluje, pa je sploh navdušujoče. Seveda tudi ta vidik ne dosega ravni Freebuds Pro, vendar svojo nalogo opravlja dovolj zadovoljivo in učinkovito, da je uporaben. Blokira tolikšen del neželenega hrupa, šumenja, govorjenja, da je mogoče nemoteno poslušati ali gledati izbrano vsebino. Ali pa samo uživati v skorajšnji tišini. Na voljo je samo ena možnost – aktivno dušenje je lahko vključeno ali izključeno. Ni dinamičnega načina in prav tako ni prilagajanja stopnje dušenja, kot ga denimo ponujajo Panasonicove slušalke. Je pa še način »zavedanje« ali po angleško hear-through, ki v bistvu predvaja zvok iz okolice, torej nekakšen slušni aparat.

Za telefonske pogovore, video konference in podobno se te slušalke dobro obnesejo. Mikrofoni niso enako kakovostni kot pri dražjih, še vedno pa – tudi zaradi odpravljanja hrupa – dovolj dobri. Sogovorniki so potrdili, da se me je slišalo v redu. Tudi na moji strani je bilo tako, je pa pri kakšnem drugem modelu zvok govora še za odtenek čistejši. Zelo cenim, da funkcionira samodejno ustavljanje in nadaljevanje predvajanja, ko eno od slušalkic vzamem iz ušesa ali spet vstavim nazaj. Večkrat sem že omenil, da se mi to zdi ena ključnih zmožnosti pri teh pripomočkih in tu večinoma deluje v redu. Kadar slučajno ni, pa je pomagalo, če sem ju pospravil nazaj v škatlico in znova vzel ven. Glede trajanja baterije pri tovrstnih slušalkah nikoli nisem videl potrebe po ekstremnih številkah, ker več kot tri ali štiri ure neprekinjene uporabe ne dosega nihče. Tukaj je zaloge še za precej več. Ne sicer deset ur, kot trdijo v promocijskih materialih, za kakšnih šest ali sedem pač. Pa še za toliko v škatlici, tako da težav ni.

Huawei je tokrat vsem ostalim proizvajalcem pokazal, kakšne so lahko in morajo odslej biti popolnoma brezžične slušalke za manj kot sto evrov. Kupci v tem cenovnem razredu pa imajo končno na voljo izdelek brez občutnih kompromisov. Zelo priporočam.

HVALIMO:
  • Neverjetno ugodna cena glede na vse, kar te slušalke ponujajo
  • Zvok pri večini glasbenih zvrsti ni dosti slabši od precej dražjih slušalk
  • Solidno aktivno dušenje hrupa
  • Samodejno ustavljanje in nadaljevanje predvajanja
  • Pregledna aplikacija AI Life
  • Niso prevelike in predebele, kot mnoge v tem cenovnem razredu
GRAJAMO:
  • Nekoliko cenena škatlica
  • Aplikacija nima izenačevalnika in za pravo različico je treba ponjo v tržnico AppGallery
  • Čeprav trajanje baterij ni slabo, ne izpolni obljub proizvajalca
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.