Huawei Freebuds 4: Če mi ne bi izpadale iz ušes, bi bile moje nove najljubše slušalke
Matjaž Ropret 14. avgusta 2021 ob 06:10

Poteze in namere proizvajalcev slušalk je včasih težko razumeti in še težje predvidevati. Mnogi se pri naslednjem modelu odločijo povsem drugače kot pri prejšnjem, nekako ni prave kontinuitete. Navidez bi podobno lahko dejali tudi z Huawei, a je to vendarle samo zunanji vtis glede na obliko oz. vrsto ušesnih »vstavkov«, kajti smer glede funkcionalnosti in uporabe je precej jasno začrtana. Tako so Freebuds 4 vrnitev h konceptu slušalk s pecljem in brez silikonskih nastavkov, za katerega vemo, kdo ga je populariziral, glede delovanja pa so blizu temu, kar ponujajo lanske Freebuds Pro.

V kategoriji popolnoma brezžičnih slušalk se je kitajsko podjetje že dobro uveljavilo in zdaj ponuja tri atraktivne izdelke. Več o tem, kako se primerjajo med seboj in s konkurenčnimi ter katere so za koga, kmalu v ločenem svetovalnem članku. Cenejše Freebuds 4i so zelo solidne, a jim malo zmanjka v končni obdelavi in kakovosti materialov. Slednje je takoj vidno, ko primemo in odpremo škatlico novih Freebuds 4. Je precej bolj trdna in konkretna ter ostane v takem položaju, ko jo odprto položimo na mizo. Tista od Freebuds 4i nima dovolj trdnega mehanizma in pokrov kmalu skoči nazaj. Nova celo stoji pokonci, kljub temu, da je okrogla, če jo postavimo na tisti del, kjer je odprtina za priključek USB-C. Okroglemu (ali ovalnemu) in ploščatemu ovitku pa se Huawei ne namerava odpovedati. Dokler se mu v maniri iz uvoda enkrat iznenada ne bo ter bo naslednja generacija povsem drugačna. Slušalkici v ovitku držijo magneti, ki pa na srečo niso premočni, kot so tisti pri Freebuds Pro. Zato ju je dokaj enostavno izvleči, ni potreben kakšen poseben prijem.

Oblikovne inspiracije, kot rečeno, ni mogoče zgrešiti. Moj testni primerek je barvno nekje med sivo in srebrno, zato ga vseeno nihče zamenjal za »saj veste katere.« A da se dobiti tudi bele. Izdelava se zdi dobra, masa je majhna, okrogel pecelj srednje dolg in prijetno tanek. Pravokoten pri Freebuds Pro je nekoliko pretiran, kot so (bili) tudi kakšni pri poceni kitajskih modelih. Ker sta vstavka zgolj iz trde plastike, v bistvu le slonita v ušesih, ne zarineta se v ušesno votlino, kar bo verjetno marsikomu všeč. Silikonski čepki znajo postati nadležni ob daljšem poslušanju, teh slušalk pa se v ušesih praktično ne čuti. Edina težava je lahko njuno izpadanje ali vsaj polzenje ven. Meni se to dogaja z desno, nekaterim drugim uporabnikom pa obe stojita trdno na svojem mestu. Priporočam nakup na spletu, če se odločiš zanje, da jih ob morebitnem podobnem problemu lahko brez težav vrneš.

Škatlica ni najmanjša med tovrstnimi slušalkami, še vedno pa gre v tisti mali žepek kavbojk in ponuja, po uradnih podatkih, za kar 18 dodatnih ur poslušanja baterijske zaloge. Polni se hitro, tako da naj bi v 15 minutah pridobila dovolj zaloge za dve uri in pol predvajanja. Manjši sta bateriji v samih slušalkah, kar je tudi razlog, da sta dokaj lahki in nezaznavni. Toda odstotki padajo nekoliko hitreje kot pri katerem drugem modelu. Približno štiri ure brez in dve uri in pol z dušenjem hrupa je ravno še na meji sprejemljivega. Pri meni običajno prej priromajo nazaj na elektro osvežitev, a lahko s komaj dvajsetimi odstotki preostale zaloge. Ena od »degradacij« glede na Freebuds Pro je odsotnost brezžičnega polnjenja. Vtikanje kabla ne predstavlja velike težave in z njim gre veliko hitreje, bi pa morda kdaj na poti prišla prav možnost induktivnega polnjenja na telefonu, ki to (povratno) možnost ponuja.

Slušalke iz linije Freebuds že tradicionalno zvenijo zelo dobro in v tem pogledu smo dobili še en kakovosten in lepo uravnotežen izdelek. Zvok je poln in bogat po celotnem spektru, basi pa niso premočni, kot so bili kakšno generacijo nazaj. Izenačevalnik v aplikaciji sicer ponuja samo možnost ojačanja basov ali visokih tonov, od katerih nobena ne povzroči česa drastičnega, toda na srečo je že v osnovi zvočna podoba blizu taki, kot bi si jo sam nastavil, tako da v tem pogledu nimam pripomb. Težava je lahko zgolj že omenjeno drsenje slušalk iz optimalnega položaja, kar seveda poslabša zvočno kuliso, saj se določene frekvence izgubijo nekje v zraku, ne ostanejo v ušesni votlini. Ustavljanje in nadaljevanje predvajanja, ko uporabnik vzame eno slušalkico iz ušesa in ko jo vstavi nazaj, je zdaj že standardna funkcionalnost in deluje perfektno. Ni pa denimo prepoznavanja govora, ki ga ponujajo Sonyjeve slušalke, ki takrat prav tako samodejno ustavijo predvajanje, da se uporabnik lahko pogovori s komer koli je že prišel mimo.

Pomladne Freebuds 4i so presenetile z aktivnim dušenjem hrupa kljub dokaj nizki ceni. Freebuds 4 stanejo več, zato je edina pričakovana posledica naprednejše izničevanje nadležnih okoliških zvokov. Kar tudi počno, saj skozi pride manj bobnjenja, bučanja in ostalega, seveda pod pogojem, da slušalke kolikor toliko dobro stojijo v ušesih in s tem tudi pasivno dušijo. Kajti aktivno dušenje ne pomaga dosti, če gre zvok preprosto mimo slušalk. Kot pri večini je tudi tu odpravljanje učinkovito predvsem na nižjem delu frekvenčnega spektra, visoke tone boste še vedno slišali. Brnenja ventilatorja, bučanja klime, hrumenja motorja ali bobna pralnega stroja se boste znebili, pretakanje vode ali kakšno piskanje pa bo še vedno prisotno. Mogoče je izbirati med dvema stopnjama dušenja – udobno in splošno. Druga naj bi izbrali takrat, ko je okolje bolj hrupno, denimo na avtobusu ali vlaku. Velike razlike pa v praksi ni. Freebuds Pro gredo v tem pogledu še korak naprej, saj znajo dinamično prilagajati stopnjo in način aktivnega dušenja hrupa. Nasploh so, tudi zaradi boljše pasivne zatesnitve, pri tej nalogi precej bolj zmogljive. Bistvene spremembe v kakovosti glasbe ob izključenem ali vključenem izničevanju hrupa nisem zaznal, kar je najbolj bistveno, in tudi kaže, koliko je ta tehnologija že napredovala.

Poleg odpravljanja hrupa Freebuds 4 ponujajo t. i. način prepuščanja zvoka, ki je v aplikaciji oz. nastavitvah označen kot Izboljšanje sluha. V praksi slušalke tisto, kar slišijo, predvajajo uporabniku. Te zmožnosti sam večinoma ne uporabljam, je pa lahko za določene ljudi in situacije še kako koristna. Veliko pa uporabljam slušalke za telefonske pogovore in s temi sem bil zadovoljen. Zvok je lep, da se celo nastaviti »klice visoke ločljivosti«, pa tudi mikrofoni zelo dobro pobirajo govor, tako da se na oni strani prav tako dobro sliši. Da bi bil zvok vedno enak, ne glede na velikost in obliko ušesa, in da se učinkovitost dušenja in kakovost zvoka ne bi razlikovala od uporabnika do uporabnika, so vgradili tehnologijo prilagajanja ušesom. Z zvočnimi valovi slušalke izmerijo uho in nato prilagodijo nastavitve delovanja. Kako naj bi to v resnici preizkusil, pa nimam prave ideje.

Upravljanje z dotiki na pecelj je za moj okus priročnejše kot stiskanje. Privzeto dvakratni dotik sprejme ali konča klic oz. začne ali ustavi predvajanje. Daljši pritisk vklopi ali izklopi aktivno dušenje hrupa oz. zavrne klic, podrsanje navzgor ali navzdol pa uravnava glasnost. V splošnem s tem potezami nisem imel težav, le za glasnost se mi vseeno zdi bolj priročno pritisniti tipko na telefonu ali na tablici.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Huaweijevi telefoni te slušalke samodejno prepoznajo in tudi ponujajo uravnavanje vseh opisanih parametrov znotraj nastavitev za bluetooth. Še vedno se lahko uporabnik odloči za aplikacijo AI Life, kjer je vse skupaj lepše in bolj pregledno, a ni nujna. Na ostalih androidnih telefonih in tablicah ali na sistemu iOS pa je smiselno namestiti aplikacijo, sicer vse možnosti nastavljanja in posodabljanja manjkajo. Treba pa jo je namestiti iz tržnice AppGallery, ki jo prej preneseš s Huaweijeve spletne strani in nato zaženeš nameščanje iz datoteke apk (ter spotoma v nastavitvah to začasno omogočiš).

Odlična možnost je delovanje z dvema napravama hkrati. Večina slušalk sicer omogoča seznanjanje (»parjenje«) z več telefoni, tablicami in računalniki, a je lahko povezanih zgolj z eno od njih. Če želimo denimo preklopiti na tablico, se povezava na telefonu prekine. S Freebuds 4 pa sem bil istočasno povezan tako na telefon kot na tablico (v konkretnem primeru Matepad 11, več o njej v kratkem) in slušalke so brezhibno preklapljale. Tako sem denimo nekaj poslušal s tablice ali gledal na njej, in ko je prišel klic ali sem nekoga klical, se je tisto predvajanje samodejno ustavilo, slušalke so prešle na klic, in včasih po koncu spet nazaj na tablico. V nekaterih primerih pa sem moral predvajanje ročno znova zagnati, odvisno od aplikacije. AI Life pa tudi pokaže, kateri napravi sta povezani. Tako funkcionalnost omogočajo tudi Freebuds Pro, pred tem pa sem se nad njo navduševal pri slušalkah Jabra.

Malo pomislekov imam glede slušalk Freebuds 4. Zame so celo najbolj posrečene Huaweijeve doslej. Vendar v mojih ušesih, sploh desnem, žal ne stojijo najbolje, ampak verjetno je težava bolj na moji strani. Trajanje baterije ni vrhunsko, imam pa že od začetkov te vrste slušalk enako mnenje glede avtonomije. Več kot dve uri v kosu nikoli ne poslušam, običajno manj, in potem gredo lahko v škatlico na polnjenje. Bolj me moti cena. 150 evrov je nekoliko preveč glede na Freebuds 4i za 80 evrov in dejstvo, da je tudi Freebuds Pro po enem letu mogoče dobiti za manj kot začetnih 200 evrov. Zelo spodobna zapestnica Huawei Band 6, ki jo kupec dobi za darilo, nekoliko omili zadevo, a marsikdo je ne potrebuje oz. bi raje imel katero od ur z vgrajenim GPS-om. Zato bi veliko raje videl nižjo osnovno ceno slušalk kot tovrstne akcije.

HVALIMO:
  • Poln in uravnotežen zvok
  • Dober nabor funkcionalnosti
  • Hkratna povezava z dvema napravama in samodejno preklapljanje med njima
  • Kakovostna izdelava slušalk in še posebej škatlice
  • Hitro polnjenje
  • Zasnova brez silikonskih čepkov je bolj udobna za dolgotrajno poslušanje
GRAJAMO:
  • Trajanje baterije je krajše kot pri konkurenci, ni brezžičnega polnjenja
  • Basi so za določeno skupino uporabnikov nekoliko prešibki
  • Slušalkici lahko polzita iz ušes
  • Glede na Freebuds 4i dokaj visoka cena
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja