Pametne zapestnice so med uporabniki vsaj tako pogoste in priljubljene kot pametne ure, kar ni presenetljivo, saj so precej cenejše, v pretežni meri počnejo iste stvari in se marsikomu zdijo bolj prijetne za nošenje, sploh ponoči za merjenje spanca. Je pa v tej kategoriji postala dominantna serija Xiaomijevih modelov Mi Band, ki so jo kupci prepoznali kot tisto z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo, čemur niti ni bilo mogoče oporekati. Vse do prihoda zapestnice Huawei Band 6.
Huaweijeva naprava je, to je treba takoj priznati, nekaj dražja od Xioamijeve. S priporočenimi 60 evri vsaj za 10 evrov v primerjavi z najnovejšim Mi Band 6 – slednjega začnemo testirati takoj po objavi tega članka – in za še kakšen evro več od lanskega Mi Band 5, ki je še vedno povsem relevanten. 50- ali večodstotni pribitek je pri tem cenovnem razredu že precejšen, četudi se 20 ali 25 evrov ne sliši veliko. Toda Band 6 prinaša določene prednosti, s čimer poskuša upravičiti višji znesek. Kar mu uspeva bolje kot določenim Samsungovim zapestnicam, ki za še višje postavke (cca 100 evrov) niso ponujale dovolj.
Glavna prednost Huaweijeve zapestnice je vsekakor njen zaslon. Tako po velikosti kot po lepoti. Gre za 1,47-palčni (3,7-centimetrski) OLED. Po podatkih bi kdo mislil, da je zaslon Mi banda 6 (1,56 palca) večji, a je ta pri Band 6 bistveno širši, ni elipsasto zaključen in zato ponuja konkretno večjo površino in tako tudi več in predvsem večje informacije, kar bo zagotovo všeč tistim, ki že malo slabše vidijo. Tudi barvno je to živahen zaslon in na najvišji nastavitvi dovolj svetel za vidljivost na soncu. Žal svetilnosti ne zna prilagajati samodejno in poleg tega pri Huaweiju malce precenjujejo velikost in ločljivost tega prikazovalnika in poskušajo ponekod, denimo pri srčnem utripu, pa tudi v marsikateri številčnici, pokazati preprosto preveč podatkov (grafikonov). Nasploh je za kakšno prijetno, dovolj prečiščeno, a še vedno informativno številčnico treba v Huaweijevo trgovino in odšteti denimo pol evra. Je pa zaslon res dovolj velik, da lahko hkrati prikazane vse ključne informacije, ki si jih želim(o) od takega pripomočka – ura, datum, vreme, številko korakov, srčni utrip, odstotek baterije, mogoče še kaj.
Band 6 je širša zapestnica, kot smo jih običajno navajeni. Ne tako široka kot Huawei Watch Fit, ki ni niti klasična zapestnica (oz. trak) niti ura. Mislim, da so našli ravno pravo razmerje med tem, da naprava na zapestju še ne izpade čudno, ampak kot eleganten dodatek, in da zaradi dodatne širine ponuja uporabnejši zaslon. Pri teh dimenzijah so tudi lahko izvedli lep prehod od celotne širine na širino paščka. Plastičnemu ohišju so na stranicah privoščili kovinski videz, kar je pogost trik pri kitajskih proizvajalcih, je pa vse skupaj prijetno lahko in udobno za nošenje. Pa tudi dokaj trpežno deluje, tako glede prask kot glede kakšnih večjih poškodb. Silikonski pašček je gladek in nekoliko trši (za zvijanje) kot pri določenih konkurentih. S tega vidika mi je všeč, tudi zaponka ne moti, vseeno pa bi imel rajši vpenjanje enega dela paščka v luknjice v drugem delu (kot pri Mi Bandu). Kljub temu, da je zgornja površina z zaslonom precej velika, ji čisto rahla ukrivljenost pomaga lepše (vizualno) objeti zapestje. Zagotovo se bo komu zdela ta zapestnica preširoka in ima raje bolj »klasičnega«, meni je v osnovi všeč, razen tega, da ni mogoče na enostaven način menjavati paščkov. Prav njihova obraba je pogost razlog za predčasno menjavo zapestnice, pa tudi nekaj raznolikosti se da doseči, če občasno uporabiš kakšnega drugačne barve.
Tovrstne naprave že dolgo niso več zgolj digitalne ure, števci korakov in prikazovalniki obvestil s povezanega telefona. Band 6 vse to dobro obvlada, a zna še marsikaj drugega. Pomembne so predvsem tiste funkcije, ki jih zapestnica izvaja samodejno in ves čas, s tem ima uporabnik na voljo dovolj podatkov za spremljanje trendov. Štetje korakov je precej natančno, malce več jih nanese, kot smo jih našteli sami, a dovolj blizu. Razdalja med hojo v hrib je bila nekaj časa blizu tisti, ki jo je merila ura z GPS-om, kasneje se je razlika nekoliko povečala. Satelitskega sprejemnika za spremljanje vadbe zapestnica nima, to je poleg širine in velikosti zaslona ključna razlika v primerjavi z modelom Huawei Watch Fit. Mahanja z roko in drugih kretenj med mirovanjem Band 6 večinoma ne registrira kot korake, kar kaže na dobre algoritme pri branju podatkov s tipal.
Podobno natančno je tudi spremljanje srčnega utripa in ravni kisika v krvi (SpO2). Pri prvem so bila odstopanja od drugih (mnogo dražjih) ur zanemarljivo majhna, pri drugem malo večja in konsistentnost rezultatov ne najboljša, a vseeno se da na njihovi sklepati, ali je s tem vse v redu ali bi moralo uporabnika skrbeti. Meritev stresa in analiza kakovosti spanja sta v najboljšem primeru na ravni sposobnosti nosljivih naprav nasploh, tudi z večjo natančnostjo bi si v zdajšnjem stadiju te tehnologije težko kaj bolj pomagali. Dihalne vaje so zanimive enkrat ali dvakrat, potem pa boste verjetno na to funkcionalnost pozabili. Potem so tu še štoparica, časovnik (»timer«), budilka, svetilka in vremenski podatki. Pogrešam kalkulator in možnost proženja telefonovega fotoaparata na daljavo prek bluetootha.
Poprej omenjena najbolje prodajana zapestnica je ta status dosegla tudi zaradi izvrstnega baterijske vzdržljivosti. Band 6 ji kar dobro parira. Čeprav je kapaciteta baterije vsega 180 mAh, po zaslugi lahkega operacijskega sistema in energijsko varčnih strojnih komponent, zapestnica uradno ponuja do dva tedna avtonomije. Kot običajno to številko težko potrdim, kajti med testiranjem opravljam več interakcije z zaslonom, spremljanja vadbe in ostalega, pa tudi sicer je poraba baterije zelo odvisna od načina uporabe. Toda takrat, ko zapestnica večinoma v ozadju dela svoje in uporabnik občasno kaj preveri (denimo SpO2), je mogoče priti skozi dan s šestimi ali sedmimi odstotnimi točkami izgube pri kapaciteti baterije ter zadevo polniti enkrat na deset dni. Zagotovo pa je ne bo treba pogosteje kot enkrat na teden. Polnilni kabel z dvema magnetnima priključkoma je enak kot pri Watch Fit.
Uporabniški vmesnik zapestnice je enak, kot ga poznamo z drugih Huaweijevih naprav. Od osnovne številčnice se v levo ali desno pomikaš po nekaterih glavnih »pripomočkih«, kot so podatki o dejavnosti, srčnem utripu in vremenu, nadzoru glasbe (zgolj tiste, naložene na telefonu, ne tudi iz kakšne pretočne storitve) in še kakšen. Nenavadno in nesmiselno, a glede na prejšnje izdelke tega proizvajalca pričakovano, je dejstvo, da pri teh pripomočkih ni mogoče naprej od osnovnega zaslona. Če namreč s seznama »aplikacij« odpremo isto stvar (denimo vreme, zapise o dejavnosti in srčni utrip), se lahko pomikamo navzdol po dodatnih informacijah.
Poteg od zgoraj na zaslonu s številčnico prikaže zaslon s bližnjicami za nastavitve, funkcijo ne moti, vklop zaslona za nekaj minut, »iskanje« telefona in budilko. Poteg od spodaj prikliče seznam obvestil (s telefona). Pri teh na žalost še vedno ni mogoče storiti ničesar, da se jih zgolj prebrati. In vsako izgine, ko ga »odpremo« in potem zapremo. Na določenih drugih zapestnicah ali urah obvestila ostanejo, dokler se ne odločimo, da jih izbrišemo. Pritisk na stransko tipko je namenjen skoku na seznam vseh funkcionalnosti (in nazaj). Zelo pogrešam kakršno koli možnost, da bi zaslon ves čas kazal vsaj čas, če že ne ostajal vklopljen tudi med vadbo, za spremljanje srčnega utripa ali kakšnega drugega podatka brez mahanja z roko ali konstantnega trepljanja po zaslonu.
Aplikacija Zdravje se v zadnjem času ni kaj dosti spremenila. Je pregledna, a ne povsem intuitivna. Z novimi meritvami na osnovnem razdelku dodajajo polja, ki te meritve, kot je SpO2, prikazujejo. Najprej v velikem kvadratu, na katerega je mogoče klikniti za več informacij na celotnem zaslonu. Najbolj zmeden je razdelek vadba, kjer je težko kaj najti. Na razdelku Naprave pa so prikazane vse ure in zapestnice, ki so seznanjene s tem telefonom, in znotraj posamezne je potem mogoče urejati določene nastavitve, iskati (in kupovati) nove številčnice, posodabljati vgrajeno programsko opreamo (firmware) in podobno. Aplikacijo je treba nujno sneti iz Huaweijeve tržnice AppGallery – to moraš namestiti ročno, iz datoteke apk –, kajti tisti v Trgovini Play so nehali posodabljati že pred enim letom.
Huawei Band 6 bi na prvi pogled lahko označili za Watch Fit brez sprejemnika GPS. Vendar je tudi na pogled malo drugačna, ker je ožja, za moj okus bolj elegantna. S tem je še velikost zaslona manjša, pa tudi pašček ni enak, kot niso barve. Je bolj zapestnica in to bo zagotovo marsikomu bolj všeč. Za 60 evrov ponuja kar pravo zmes funkcionalnosti, večinoma je precej natančna pri svojih meritvah, ima uporaben zaslon in zgledno trajanje baterije. Razen večjega zaslona ne ponuja kakšne resne prednosti v primerjavi z Mi Band 6 (ki so ji prav tako dodali merjene vsebnosti kisika v krvi), a tudi v ničemer ne zaostaja, tako da se boš verjetno odločal(a) po tem, katera oblika in aplikacija ti je bolj všeč.
HVALIMO:
- Dober nabor funkcionalnosti
- Večinoma natančno merjenje telesnih aktivnosti in zdravstvenih vidikov
- Lep in za tako napravo velik zaslon
- Desetdnevno trajanje baterije
- Elegantna oblika
GRAJAMO:
- Ni možnosti vedno vklopljenega zaslona
- Paščka se ne da preprosto zamenjati
- Aplikacijo Zdravje je treba namestiti iz tržnice AppGallery in ob tem trpeti še skoraj vsakodnevno posodabljanje Huaweijevih mobilnih storitev
Brez komentarjev