HoT bi razburkal še dostop do interneta

Ponudnik mobilne telefonije HoT je letos enkrat že stresel slovenski trg, z najnovejšim proizvodom pa ga utegne še drugič. To bi bil kar zavidanja vreden dosežek za operaterja, ki deluje komaj sedem mesecev. Če je prvič povzročil spremembe pri klasičnih »telefonskih« naročninah, pa se je tokrat osredotočil na internet za doma in za na pot.

Tokratno zbadanje ostalih ponudnikov in mamljenje uporabnikov je dvoplastno. HoT (oz. ekipa v podjetju Ventocom) je v redno ponudbo dodal tarifo Giga, prilagojeno dostopu do interneta. Ta za cent manj kot 15 evrov prinaša 200 GB prenosa podatkov za 30 dni. Diskontni trgovec Hofer pa bo od četrtka naprej akcijsko prodajal škrniclje z imenom wifi2go za 30 evrov, v katerih bo poleg kartice sim s prednaloženim enomesečnim Giga še prenosna dostopna točka LTE. Tako bo lahko kupec hiter internet imel doma ali ga vzel s seboj.

Pri drugih operaterjih že poznamo brezžični nadomestek fiksnega dostopa do interneta. Z namenskim usmerjevalnikom se povežemo v omrežje LTE in potem s telefoni, tablicami in računalniki na to »škatlo«, pa je vse postorjeno. Brez kakšnega vlečenja kablov in če ni preveč hkratnih deskarjev tudi z lepimi hitrostmi. Je bilo pa doslej vendarle nekaj omejitev, pa tudi cene so morda koga odbile, četudi moramo priznati, da so se že nekoliko znižale. Nova tarifa HoT Giga je najbolj agresivna prav pri ceni. S 15 evri je cenejša od vseh konkurenčnih. Telemach Hišni internet, kot rečejo tovrstni ponudbi, svojim fiksnim naročnikom prodaja za 16 evrov, sicer pa za 20. Pri A1 pa je takšna vstopna cena, vendar samo z vezavo, sicer je treba računati na najmanj 25 evrov na mesec. Že res, da ob vezavi naročnik dobi usmerjevalnik za en evro, ampak tega je mogoče v prosti prodaji kupiti za dobrih sto evrov. In če računamo, da Domači internet s hitrostjo 20/5 Mb/s – enako kot pri HoT Giga – z vezavo stane 24 evrov na mesec, se ob cenovni razliki devetih evrov usmerjevalnik pokrije precej prej kot pred iztekom vezave.

Torej se tudi hitrostno v Ventocomu niso pretirano omejevali, kajti 20 megabitov je za večino potreb kar dovolj. Kdor pa za gledanje videa 4K ali kakšen drug namen rabi večjo hitrost in tudi živi na območju, kjer jo dejansko lahko konstantno dobi, bo menda imel možnost za dva evra na mesec dokupiti opcijo LTE+ s hitrostjo 50/10 Mb/s, kar pa je že bolje od marsikaterega fiksnega priključka. Seveda pa omrežja LTE omogočajo še več, vendar bi bilo veselja hitro konec, če bi denimo vsi imeli 300 megabitov. Omejitev so tu že usmerjevalniki, saj jih večina podpira zgolj hitrost kategorije 4, kar pomeni 150/50 Mb/s. A1 v najdražjem paketu ponuja 40/5 megabitov za 40 oz. 30 evrov (z vezavo) na mesec. Telemach pa v edinem paketu dokaj skromnih 8/2.

Razlika je tudi takrat, ko uporabnik doseže 200 GB, ta meja je pri vseh enaka. A1 in Telemach sicer svojo ponudbo oglašujeta kot »neomejen internet«, toda po dvesto gigabajtih se hitrost zniža 2/1 Mb/s, kar je za brskanje po spletu in e-pošto še uporabno, za kaj dosti drugega pa ne. Telemach je na začetku celo pretiraval z upočasnitvijo na 64 Kb/s (!), a je po glasnih kritikah prevzel enak limit kot konkurent. Logika pri HoT-u je drugačna. Če ima uporabnik na svojem računu dovolj dobroimetja, se takrat, ko gigabajti padejo na nič, tarifa samodejno podaljša. V nasprotnem primeru pa velja cena 3,9 centa za megabajt. To pomeni, da bi en sam gigabajt stal 40 evrov, in temu se je na vsak način pametno izogniti. Podaljšana tarifa znova velja 30 dni, zato bi morala biti ob zmerni uporabi povprečna mesečna cena še vedno dokaj ugodna.

Nobena od teh možnosti ni uporabna v tujini, ker je gostovanje (roaming) pri vseh blokirano. Za razliko od ostalih dveh pa HoT Giga omogoča tudi klicanje in pošiljanje sporočil, minuta ali sms/mms stane za tega ponudnika standardnih 3,9 centov.

Kaj pa napravica iz akcijskega škrniclja? Je povsem enak prenosni usmerjevalnik z modemom LTE znamke Alcatel, kot smo ga preizkušali pred časom. Reč dobro in zanesljivo opravlja svojo nalogo, sprejem je v redu, hitrosti tudi, baterija zdrži približno pet do šest ur, zaradi majhnosti in vsega 90 g mase pa jo je res mogoče vedno vzeti s seboj. Točno ta usmerjevalnik je mogoče najti tudi v prosti prodaji, lani je v Hoferju stal 50 evrov, drugod je kakšen evro dražji. Podobna alternativa temu Alcatelu je denimo Huaweijeva napravica, ki ima še zaslonček za prikazovanje najbolj pomembnih informacij. Kdor pa bi rad kakšen bolj zmogljiv domači usmerjevalnik z večjim dosegom, podporo brezžičnemu omrežju na frekvenci 5 GHz, žičnimi priključki, mogoče vhodom USB in še čim, pa lahko poseže po podobnem Huaweijevem modelu, kot ga ponujajo operaterji, ali denimo TP-Linku. S tako kombinacijo solidnega usmerjevalnika in storitve za dobro ceno mobilni internet dejansko postaja resna alternativa fiksnemu.