Honor View 20: Več kot samo fascinantna zunanjost
Matjaž Ropret 1. maja 2019 ob 06:24

Honor je uradno še vedno samo Huaweijeva podznamka, vendar deluje samostojno in njeni (dražji) telefoni so vse bolj samosvoji. Za nobenega to velja bolj kot za View 20.

V dvojem izstopa ta telefon. Bolj vizualno, nobena od teh lastnosti v resnici ne prispeva k uporabni vrednosti, ampak saj vemo, kako pomemben je zunanji vtis. S sprednje strani je View 20 eden prvih z luknjo v zaslonu namesto zareze, kar je na pogled zanimivo, med uporabe ne pretirano moteče in izvedbeno precejšen dosežek, toda kapljičasta zareza enako dobro in neopazno opravi svojo nalogo. Zadaj pa se s tem Honorjem ne more primerjati noben drug mobilnik. Mikroobdelava stekla je zaslužna za prelivanje in spreminjanje odtenkov pod različnim kotom padanja svetlobe in za vzorec v obliki črke V po celotni dolžini, kar skupaj z odbojnostjo še dodatno prispeva k atraktivnosti. Modeli s prelivajočimi se barvami so poživili sceno v zadnjem letu, ta izdelek pa gre še stopničko višje. Res je zanimiv in včasih bi kar zrl v hrbet telefona namesto v zaslon, edino tega ne vem, koliko se učinek izgubi z ovitkom. Sama oblika ni posebej inovativna, je pa reč dovolj zaobljena, da jo je prijetno držati v roki. Škoda je, da steklenega hrbtišča niso izkoristili za brezžično polnjenje. Tega bi zdaj vsak telefon s ceno nad 500 evri že skorajda moral imeti.

Če gremo nazaj na sprednjo stran, tam oznako View (pogled) upravičuje 6,4-palčni zaslon s potegnjeno polno visoko razločljivostjo, konkretno 1080 x 2310, kar pomeni razmerje malo več kot 19:9. Izrez za fotoaparat je v nasprotju s Samsungovimi na levi strani in je majhen. »Our punch hole much smaller than their’s,« se je med sejmom MWC pohvalil Honorjev šef George Zhao. Zato je tudi med gledanjem videa ta luknja komaj opazna, fotoaparat pa vseeno deluje brez težav. Zaslon je LCD, dokaj svetel in z ravno še zadostno ločljivostjo pri tej velikosti, barvno je soliden, tako glede na živahnosti kot kalibracijo, se pa pogosto opazi nekaj pretiravanja s kontrasti in ostrino. To zadnje je znak ne povsem vrhunskega ekrana, ki ga je nato treba s tovrstnimi prijemi pripraviti do tega, da nepoučenim očem (in takih bo med kupci večina) izpade všečno. Mogoče bi glede na ceno moral biti zaslon kvalitetnejši, kajti v tem razredu že najdemo tudi kakšnega OLED-a in tudi zelo dobre LCD-je. Prav nobenega presežka ne niti pri zvoku. Zgornji zvočnik je zgolj za pogovore in je v redu, toda glasba in govor med video prihajata samo iz spodnjega, ki sicer ni slab, vrhunski pa tudi ni. Za kakšen youtube mimogrede je v redu, za resnejše oglede ali za uživanje v glasbi pa vsekakor priporočam slušalke ali zvočnik. View 20 še premore klasičen izhod 3,5 mm, hkrati pa podpira bluetooth 5.0, torej opcij za priključitev dobrega izvora zvoka ne manjka.

Fotoaparati so brez kančka dvoma najbolj zanimivi pri tem telefonu, če odmislimo odbleske na zadnji strani, ki realno ne prinesejo kaj dosti dodane vrednosti. Sprednji ima 25 milijonov točk v tisti majhni luknji, mogoče se to sliši preveč in najbrž tudi je, toda selfiji so v redu. Treba je samo paziti na izostritev, ker sprednji aparat nima samodejne, ampak fiksno, prilagojeno razdalji, na kateri običajno delamo te samovšečne posnetke. Res pa je, da je pri tako majhnem tipalu bolj ali manj vse ostro. Zadnji fotoaparat je še bolj nenavaden. Ima kar 48 milijonov točk v glavnem tipalu, zraven pa je še merilnik globine s sistemom Time of Flight (ToF). Koliko ta res pripomore k boljšim učinkom zamegljevanja ozadja je vprašljivo, ker glede tega View 20 ne izstopa, je nekje na ravni drugih podobno dragih modelov. Medtem pa me je za glavni fotoaparat pred testiranjem res zanimalo, kako se bo odrezal. Ima namreč neobičajen četverni Bayerjev filter, tako da so po štiri pike na tipalu združene v eno, ki na ta način zajame več svetlobe. Zato je privzeta ločljivost fotografij 12 megapik in priporočam, da pri tej tudi ostaneš. Da se jo spremeniti na »izvirnih« 48 MP, ker pa filter temu ni prilagojen in telefon v bistvu interpolira nekatere pike, so rezultati slabši. Fotografije so v žargonu povedano mehkejše, torej imajo manj podrobnosti in ostrine, dinamika ni tako dobra in v slabši svetlobi so temnejše. Z načinom Ultra Clarity, ki najbrž združuje več fotografij v eno, da s tem poveča ločljivost, se sicer da priti do spodobnih rezultatov, ampak nima pravega smisla.

Fotografije z 12 MP so namreč več kot samo dobre. Mogoče niso čisto na ravni najboljših, ne manjka pa veliko. Pri določenih motivih, ki sem jih fotografiral tako s tem Honorjem kot Galaxyjem S10 ob površnem pogledu ne bi opazil razlike. Šele podrobnejši ogled razkrije kakšne razlike v podrobnostih, barvah in še čem, ampak to je že pikolovstvo. V osnovi je dinamika zgledna in obdelovanje zelo zmerno, tako da so rezultati naravni, čisto po mojem okusu. Celo z vključeno umetno inteligenco, ki fotografij tokrat (za spremembo!) skorajda nič ne pokvari, a po drugi strani tudi zelo redko naredi toliko razlike v pozitivno smer, da bi se jo sploh splačalo imeti vključeno. Podobno je tudi z namenskim načinom hdr in nočnim načinom. Fotoaparat že sam po sebi vključi hdr, zato je tista dodatna možnost čisto odveč, zaznavne razlike med eno in drugo fotografijo ni. Podobno pri nočnem načinu – majhna razlika je, vendar je tudi z običajnim »škljocanjem«, brez čakanja, dovolj dobro. V bistvu glede na število pik na tipalu in glede na to, da konkretno dražji Samsungov fon ni prav nič naprednejši, presenetljivo dobro. Honor View 20 je eden prvih telefonov iz, recimo temu srednjega razreda (stane namreč krepko čez 500 evrov), ki mu lahko čestitam za fotografske rezultate. Verjetno edino, kjer ne upraviči marketinških napovedi, je »zum«. Ker je na tipalu toliko pik, izhodna ločljivost pa štirikrat nižja, je v aplikaciji tipka 2x, ki ponudi dvakratno povečavo. Vendar se tej pozna, da ni optična, ampak je digitalna. Vsak telefon s pravim teleobjektivom posname precej čistejšo sliko. Video gre do 4K, kar bi glede na procesorsko moč tudi pričakoval, vendar ne tudi do 60 fps, tega niti pri matičnem Huaweiju še niso osvojili. Slika je v redu, na ravni konkurence, dražji modeli so boljši v skoraj vseh prvinah slike in zvoka.

Procesor Kirin 980 tudi na drugih področjih skrbi, da vse teče gladko. V merilnih aplikacijah njegove številke ne pridejo povsem na vrh, toda v praksi se zaostanek nikjer ne pozna. Ne pri brskanju po družabnih omrežjih ne v igrah, kajti kakšnega zatikanja in čakanja ni. Tudi zato, ker je bilo delovnega pomnilnika pri različici z 256 GB shrambe kar 8 GB. Druga različica, cenejša seveda, je 128/6 GB. Domnevam, da se ne odreže bistveno drugače. Baterija je podobno velika kot pri Huaweiju Mate 20 Pro in glede na to, da je procesor enak, so tudi rezultati tam nekje. Prvemu nekoliko pomaga zaslon OLED, zato morda lažje pride do dveh polnih dni avtonomije, a tudi View 20 ni daleč od tega. Vseeno pa ga je bolje napolniti vsako noč, ker kot rečeno ni induktivnega polnjenja. Je pa (za današnje razmere srednje) hitro po kablu. Kar pa tudi lahko pomaga.

Glede androidne preobleke ni nobenih presenečenj. Android je 9.0 (Pita oz. po angleško Pie), privzeto ni predala za aplikacije, ikone so prevelike, piskanja z obvestili preveč, možnosti nastavljanja in dodatnega preoblačenja pa je tudi veliko. Komur pa vse skupaj ni všeč, si lahko namesti drug zaganjalnik in se požvižga na Honorjevo estetiko. Na koncu ta ne moti pretirano, ker je Honor View 20 dober telefon s pošteno ceno in hrbtiščem, ki ga še zdaj pogrešam, ko sem reč že zdavnaj vrnil.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Honor View 20
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Fotoaparat
  • Programska oprema
  • Dodatne funkcionalnosti
  • Cena
3.6
Naj kupim?
Telefon s svojo hrbtno stranjo res naredi vtis, pa tudi med uporabo je boljši od pričakovanj, še posebej fotografsko. Se pa za podobno ceno že da dobiti nekatere lastnosti, ki so jih pri Honorju izpustili.
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja