Honor Play: Zaradi cene odličen vsestranski telefon! (#VIDEO)

Honor mu je sicer namenil vlogo »igričarja«, vendar se mu zaradi zmogljivega procesorja, solidnega zaslona in kamer ter ličnega in tankega kovinskega ohišja, ni treba sramovati v družbi mnogo dražjih vsestranskih tekmecev. Če upoštevamo, da res vrhunskega in ozko specializiranega igričarskega telefona ni naredil še nihče, pa je predvsem po zaslugi baterije uporaben tudi v tej vlogi. Pomembno, saj so ga namenili mlajšim, ki bi radi imeli zmogljiv telefon, vendar zanj niso pripravljeni odšteti manjšega bogastva.

Honor velja za ponudnika cenejših a solidnih telefonov, model Play sodi v sam vrh njihove ponudbe, pri čemer je derivat uveljavljene in kot kaže tudi delujoče formule: zmogljiv procesor, precej pomnilnika, velik zaslon in baterija, ki konkretno zdrži v naslednji dan. Če povem nekoliko drugače. Združili so Honorja 10 in njegov zaslon z zarezo s kovinskim ohišjem Honorja 10 View.

Spominja na …

Rezultat tovrstnega pristopa je na videz in otip »gladek« kakovostno izdelan telefon, ki od daleč spominja iPhone 6, 6s ali 7. Steklo je morda res boljši material za hrbtišče telefona, vendar tudi kovina ni od muh. Toliko bolj, ako je telefon tanek, robovi pa lepo zaobljeni. Plastični »trakovi«, ki so nujni, da antene v notranjosti telefona sprejemajo signale, pa so tudi lepo vkomponirani. O tem, da so drugačnega odtenka, bi lahko razpravljali, a vsak meni se zdi, da dizajn kot celota drži vodo. Na sprednjem delu pa se pričakovano bohoti velik zaslon.

Težko rečem, kako bo telefon videti in kako »dobro« bo še deloval čez kakšno leto (ali dve), a vtisi po večtedenski uporabi so več kot dobri. Ne bi mogel reči, da se mi je kdaj zdelo, da bi telefon drsel iz roke ali da bi ga težko pobral, zaradi tankosti oziroma gladkosti zaobljenih robov. Nikdar tudi nisem imel občutka, da bi imel v roki cene izdelek. Morda ravno obratno. Občutek, ki ga zapusti v roki, je dober. Milo rečeno, pa čeprav se morda malce smešno sliši. Začutiš, da je trdno oziroma kakovostno izdelan, pa čeprav kovina ta hip ne sodi v »mora biti« material pametnega telefona.

Telefon s 7,5 mm in 176 g sodi med tanjše in lažje, »gumbi« na okvirju pa so na pričakovanih mestih, dobro odzivni in ravno prav veliki. Zelo dobro tipalo prstnega odtisa je na hrbtni strani, na sredi in bolj zgoraj, a še relativno daleč od fotoaparata. Ko se navadiš, ga hitro najdeš in po pomoti ne mažeš leč dveh objektivov. Ker ima le en zvočnik, je pohvalno, da je še vedno na voljo avdio priključek za slušalke, kajpada pa je na spodnjem robu tudi priključek USB-C.

Ozek in z zarezo, ki pa jo je moč skriti

Ne pozabimo, da govorimo o telefonu za dobrih tristo evrov, temu primerno pa moramo obravnavati tudi tehnologijo v njem. Zaslon kajpada ni OLED, pa tudi ne HDR, kar naj bi imel vsak letošnji telefon, ki kaj »da« nase. Je pa zato zaslonske tehnologije IPS in ne pozabimo, da je Apple šele lani prešel na OLED-a. Play ima velik (6,3) palčni zaslon, ki je ozek in dogledno prijeten za enoročno uporabo (razmerje 19:9), ki je dovolj svetel in ima širok kot gledanja. Ni tako svetel kot so nekateri zasloni, zato bi znal biti pogled nanj pod neposredno poletno sončno svetlobo slabši, a vseeno še v meji zadovoljivega.

Najprej so me motili vsi, ki so se odločali za »kopiranje« Applove zaslonske zareze, počasi pa sem se tudi jaz nanjo navadil. Ne moti me več, mi je pa tudi prav, če je namesto nje na gornjem robu zaslona črn rob. Pri Playu sta na voljo obe možnosti, čeprav pri slednji to pomeni, da pač zaslon levo in desno od zareze, v kateri so tipala, prednja kamera in zvočnik za telefonske klice, prikazuje črne pike.

Lanski, a zmogljivi procesor

Huawei je procesor Kirin 970 lani najprej vgradil v modele družine Mate 10, kasneje pa še P20. Kljub temu da je letošnji procesor še močnejši, pa ima tudi lanski še vedno več kot dovolj sape tudi za zahtevne uporabnike. V kombinaciji s 4GB pomnilnika RAM aplikacije delujejo hitro in brez zatikanje, mehki pa so tudi preklopi med njimi. Tozadevno so dobre tudi igralne zmogljivosti. V primerjavi z nekaterimi podobno zmogljivimi telefoni pa je opazna manjša poraba energije v enakem času.

Vseeno pa je vzdržljivost baterije po uradnih podatkih malce slabša od drugih telefonov, ki jih »poganja« isti procesor. Pri neki, recimo ji normalni uporabi telefona, kar ne pomeni večurnega norega igranja, bi morala baterija v povprečju zdržati 28 ur med dvema polnjenjema.

Škoda pa je, da telefon, ki ga sicer Honor opisuje kot igričarski, nima stereo zvočnikov. Kljub temu da je en sam v spodnjem delu ohišja, dokaj glasen. Sicer lahko vedno igramo s slušalkami na glavi, a vseeno, bi bilo fino, če bi bila dva.

Vmesnik je pač »Huaweiev«

Prepričan sem, da so kitajski inženirji ponosni na svoj izdelek, vendarle uporabniški vmesnik EMUI ni najboljši, ki smo ga kadar koli videli nad sistemom Android. Res pa je, da sem se ga navadil in je lažje, odkar so se nas usmilili in dodali predal za aplikacije. Ker pa je v njem še vedno preveč nepotrebnih stvari, nekatere pa so izvedene slabše, bomo morda posegali po čem drugem. Nova launcherju? Sicer pa v modelu Play teče sistem Android 8.1. No ja, boljša bi bila devetica, a ker Huawei ni najbolj dosleden, ko gre za nadgradnje sistema svojih telefonov, si ne upam trditi, ali bo kdaj na voljo.

Ko se umetni inteligenci »zaštrika«

Zadnja kamera je dvooka, po tehničnih podatkih pa prav nič posebna. Eno tipalo je 16 milijonska in to naredi fotografiji, saj je drugo dvamilijonsko tam le, da zajame podatke o globini, zaradi katerih so triki, kot je zamegljeno ozadje za portretirancem mogoči. Kar imaš to uporabiš in tako je Huawei tudi delovanje »prve« kamere podkrepil z umetno inteligenco. Če je izklopljena je fotoaparat sposoben posneti solidne fotografije z veliko podrobnosti v srednje dobri svetlobi. Z umetno inteligenco pa so lahko fotografije boljše, saj ta prepozna objekte na motivu in temu primerno prilagodi nastavitve. Žal pa so barve na fotografije običajno prenasičene in je ta videti, kot bi jo obdelali z učinki.

Nepričakovano (za ta cenovni razred) dobra pa je tudi prednja kamera, ki ima prav tako 16 milijonsko tipalo. Z malo sreče je namreč sposobna posneti sebek z več podrobnosti na obrazu kot nekatere prednje kamere v tisočaka vrednih tekmecih.

ZAKLJUČNA BESEDA: Tri leta je Honor potreboval, da si je zgradil ugled ponudnika, ki ponuja odlične telefone za polovico (ali še manj) cene najdražjih. Honor Play se temu ni izneveril. Z upoštevanjem njegove cene lahko mirno rečemo, da gre za odločen telefon, ki je gotovo vreden svojega denarja, uporabniku pa se ne bo kaj dosti kolcalo za najboljšimi ta hip. Edino področje, kjer je zaostajanje opazno je fotografija, a še to le, če smo fotografsko res zahtevni.

HVALIMO:

• dostojna baterija,
• dobre zmogljivosti,
• dostojna kamera,
• dober zaslon,
• občutek premijskega telefona,
• ležišči za dve kartici SIM,
• priključek za slušalke,
• učinkovito igranje iger.

GRAJAMO:

• ni odporen proti vodi,
• nima brezžičnega polnjenja,
• umetna inteligenca občasno pokvari fotografije,
• nima vmesnika Bluetooth 5,
• samo sistem Android 8.1