Honor Magic8 Lite: Če ti pade po tleh, si vsaj ne boš zaradi tega razbijal glave!

Na nerednost manj občutljivo ohišje je prvi in baterija drugi adut telefona povprečnih zmogljivosti in z razmeroma prijazno ceno.

Spodbujali so me, da naj ne bom nežen, in upošteval sem jih. Marsikaj je prenesel, le padec na betonska tla iz dobrega metra je zapustil nekaj odrgnin na okvirju ohišja. Neuničljiv torej ni, je pa nadpovprečno vzdržljiv. To ne pomeni, da z njim delaj kot svinja z mehom. Pomeni zgolj to, da občasni nedolžni padci na tla ali vodo ne bodo povzročili katastrofalne odpovedi. Do živega mu ne pridi niti vroča vodo pod pritiskom, čeravno mi ni jasno, kako se bo telefon po nesreči znašel v kipečem loncu oziroma kakšni drugi situaciji, kjer je prisotna omenjena nevarnost. Verjamem, da se nerodnemu človeku lahko marsikaj pripeti, zato je lepo slišati, da je verjetnost preživetja potopa do šestih metrov in padec iz dveh metrov in pol visoka.

Menda je povečana odpornost na padce, s čimer so se sicer hvalili že lani, rezultat materiala v notranjosti, ki absorbira del energije. Nisem ga razdiral, a nimam razloga, da temu ne bi verjel. Obenem ne dvomim, da bi takšne preizkuse preživel še kakšen sodoben telefon, le da izdelovalci ne prevzamejo odgovornosti za morebitne poškodbe, zatorej se za podobne teste po navadi ne odločajo.

Sodobno oblikovan, a razmeroma velik

Honor se je dolgo oklepal zaobljenih robov. Praktično do letos, ko jim je pomahal v slovo. Magic8 Lite vpeljuje ravno odsekane, ki telefonu dajejo sodobnejši videz. Ostale oblikovne posebnosti ostajajo prilično nespremenjene. Nekateri bi si zagotovo želeli manjših mer. V veliki in ne pretirano izstopajoči izboklini sta objektiva dveh zadnjih kamer, svetleča hrbtna plošča je še vedno magnet za prstne odtise, ki jih ni najlaže obrisati, in nad zaslonom je letos zgolj manjša luknjica s sprednjo kamero.

Če odštejem robove, je videz dokaj običajen. Potrebe po tako obilni izboklini v resnici ni. Takšna je zgolj zaradi oblikovne skladnosti z modeli družine Magic8. Ni pretirano lep ne grd, temveč primeren za današnje čase oziroma za vse, ki za telefon ne želite odšteti manjšega bogastva.

Zadostuje, a le do neke mere

Glede zmogljivosti je moja sodba preprosta. Iz procesorja se ne bo kadilo. Je daleč od najbolj zmogljivih, vendar zadostuje za gladko delovanje sistema, dnevna opravila in celo igranje večine mobilnih iger. Ne z najboljšimi grafičnimi nastavitvami, a z zadovoljivo izkušnjo. Temu primerno se pretirano ne greje in ob polni obremenitvi ni nikakršne potrebe po omejevanju hitrosti jeder. Ne bi pa tega telefona uporabil za zahtevnejše naloge, na primer upodabljanje (renderiranje) videa. Predolgo bi trajalo.

V primerjavi z lani je zaslon zgolj nežno nadgrajen. Povečali so točkovno svetilnost ter ohranili dinamično preklapljanje na 60-, 90- in 120-herčno osveževanje in hitro prilagajanje svetilnosti (PWM), ki preprečuje utripanje zaslona. Bolj kot zadnje, utripanje zaznajo samo najbolj občutljivi, ki jih ni prav veliko v populaciji, je pomembno hitro osveževanje, saj zagotavlja gladko premikanje slike, kar pride najbolj do izraza, ko brskaš po spletu ali igraš igre. Barve so živahne in tokrat zaslon podpira visok dinamični razpon. Omeniti velja še hitro in natančno tipalo prstnih odtisov pod zaslonom. Postavljeno je dokaj blizu spodnjega roba, dokler se ne navadiš, te bo to nekaj časa motilo.

Nižje zmogljivosti imajo pozitiven vpliv na porabo, vendar se poglavitni razlog dolge avtonomije skriva v bateriji z veliko kapaciteto. Ura obremenitvenega testa, ko so vse komponente obremenjene do maksimuma, je zakrivila padec napolnjenosti v višini slabih 14 odstotkov. Kajpada je poraba večino časa nižja. Ura gledanja videoposnetkov na YouTubu ob 50-odstotni svetilnosti ter pretakanju podatkov prek omrežja Wi-Fi je baterijo stala štiri odstotke. To pomeni, da telefon neprekinjeno zdrži med sedem in petindvajset ur, oziroma je dvodnevna avtonomija zlahka in tridnevna pogojno dosegljiva. Tega, da baterija zelo počasi izgublja odstotke napolnjenosti, pač ni mogoče spregledati.

Vse boljše čisto okolje

Honorjevo okolje je iz leta v leto boljše in predvsem lepše. Kljub temu so še vedno aplikacije, ki jih raje ne bi videl na telefonu po njegovi aktivaciji, saj zahtevajo nekaj časa, da se jih znebiš. Ravno tako mi ni najbolj všeč, da za ta model niso povedali, koliko časa mislijo zagotavljati nadgradnje. Upajmo, da najmanj tri leta, če ne več.

V okolju je nekaj zanimivih možnosti, če se jih navadiš uporabljati. Primer takšne je »magična« kapsula oziroma po vzoru Applovega sistema obvestilna vrstica na zgornjem delu zaslona. Na voljo je dovolj možnosti poosebljanja zaslonov in zdaj že običajnih algoritmov umetne inteligence, vključno z iskanjem z obkrožitvijo in globoko v sistem integriranim Geminijem. Ta pomaga pisati besedila, prevaja in predvsem omogoča lažje urejanje fotografij z brisanjem predmetov in ljudi, razširitvijo prizora ali odstranjevanjem motečih odsevov.

Razmeroma dobra dvojna kamera

Čeprav se tudi v srednjem razredu pojavljajo telefoni z zadovoljivo dobrimi tremi kamerami, ima Magic8 Lite klasičen pristop z dobro glavno in slabo širokokotno. Da bi bila ta boljša, bi moralo njeno tipalo imeti nekaj milijonov »pik« več. Fotografska aplikacija tokrat ni bila deležna večjih sprememb. Upravljavski elementi so logično razporejeni in jih je dovolj, da se zlahka spustiš v eksperimentiranje z nastavitvami, perspektivami in podobnim. Največ tega seveda najdeš v profesionalnem fotografskem načinu.

Pričakovano so glavni kameri pri snovanju telefona namenili največ pozornosti. Podrobnosti je dovolj, čeprav bi jih težko označil za spektakularne. Pretiranega nasičenja barv ni opaziti. Na splošno so precej naravne, a jih celo na anemičnih prizorih zime brez snega težko označim za dolgočasne. V kontrastu in dinamičnem razponu kamera prav posebej ne blesti. Optične povečave ni, zatorej se boš moral sprijazniti s ponujeno 3-kratno digitalno. Tu se pokažejo manjše omejitve tipala, saj so travnate površine in nebo pogosto mehkejši, kot bi želel.

Zmogljivosti glavne kamere v slabših svetlobnih razmerah so za odtenek slabše, vendar so fotografije kljub temu na uporabni strani. Dovolj je podrobnosti, barve so primerne, dinamični razpon ni slab in šuma v večini primerov ni. 3-krat povečan prizor je v teh razmerah mehkejši, pojavi pa se tudi šum.

Za razred ali dva je slabša širokokotna kamera. Nekaj težav, predvsem v slabih svetlobnih razmerah, ti povzroči odsotnost optične stabilizacije, kajti že majhen premik roke naredi fotografijo neuporabno. Kljub ne pretirano visoki razločljivosti tipala je podrobnosti v središču prizora dovolj, medtem ko se proti robovom hitro pojavi poslabšanje ostrine. V dinamičnem razponu in kontrastu kamera ne blesti, mehkoba je hitro opazna. Kakor tudi šum v slabih svetlobnih razmerah.

S snemanjem je podobno. Glavna kamera se v dnevnih razmerah obnese precej dobro. Podrobnosti je dovolj in šuma praktično ni. So pa posnetki videti temni, saj je dinamični razpon dokaj omejen in tokrat je opaziti težnjo po pretiravanju z nasičenostjo barv, posebej modre. Njeni posnetki v slabih svetlobnih razmerah so uporabni, vendar ne navdušijo, saj se hitro pojavi šum in nejasnosti. Uporabe povečav tokrat ne priporočam, enako velja za širokokotno kamero, ki zmanjša razločljivost posnetka na polno visoko.

HVALIMO:

• Odpornost ohišja na raznovrstne vplive
• Svetel in dovolj velik zaslon
• Enormno velika baterija z elektrodo iz silicija in ogljika
• Dobre zmogljivosti glavne kamere v dnevnih pogojih
• Še nekoliko bolj čisto okolje, bogato založeno z umetno inteligenco

GRAJAMO:

• Širokokotna in sprednja kamera nista na ravni telefona srednjega razreda
• Brezžično polnjenje ni podprto
• Pretirana opaznost prstnih odtisov na hrbtišču