Posrečeni lanski model so nadgradili na pravih mestih, a ob tem ohranili ceno, zaradi katere bo Honor Magic7 Pro verjetno vsaj nekaj časa med bolj privlačnimi telefoni višjega razreda.
Pravijo, da sta na prvem mestu kamera in baterija, ko se odločate za svoj naslednji telefon. Nisem čisto prepričan o tem, kajti če bi bilo res, potem sadeži jabolčnega sadovnjaka ne bi bili tako zelo priljubljeni. Menim, da je tretja nujna sestavina, ko gre za naprave s sistemom Android, cena. To troje pa niso edini atributi, s katerimi najbolj zahtevne med nami tokrat nagovarja Honor.
Procesor in grafika | Snapdragon 8 Elite 3nm (4,32 GHz); Adreno 830 |
Omrežja | 2G, 3G, 4G, 5G (nano in eSIM – dvojna pripravljenost) |
Zaslon | LTPO OLED, 17,3 cm (6,8 palca), milijarda barv, 1.280 x 2.800 pik, do 120 Hz, 1.600 kandel (5.000 točkovno) |
Kamere | glavna: 50 MP, f/1,4 – f/2,0, 23 mm, optična stabilizacija; telefoto: 200 MP, f/2,6, 72 mm, optična stabilizacija; širokokotna: 50 MP, f/2,0, 13 mm; sprednja: 50 MP, f/2,0, 22 mm |
Vmesniki | Bluetooth 5,4, WiFi 7, NFC, satelitski sprejemnik |
Biometrija | Ultrazvočni čitalnik prstnih odtisov pod zaslonom, prepoznava obraza |
Sistem | Android 15, MagicOS 9.0 (5 let podpore) |
Pomnilnik | 12 GB RAM; 512 GB, ni reže za kartico |
Baterija | 5.270 mAh, 100-vatno žično in 80-vatno brezžično polnjenje |
Ohišje | aluminij, utrjeno steklo; povečana odpornost IP68/IP69 |
Mere in teža | 162,7 x 77,1 x 8,8 mm; 223 g |
Geekbench 6 | 3096 (enojedro), 9682 (večjedr), 18016 (grafika, Open CL) |
Cena | 1.299 € (priporočena) |
Pretežno raven zaslon in odsekani robovi!
Že lanski model se mi je v marsičem prikupil, a se mi oblika tedaj ni zdela najbolj posrečena. Zdaj vem, zakaj. Oklepali so se na bokih ukrivljenega zaslona, čeprav so tekmeci v premijskem razredu dobivali ravne zaslone in odsekane robove. Magic7 Pro ima oboje in zato je v mojih očeh bolj všečen in bolj zanimiv. Edine obline, ki so ostale, so tiste na vogalih ter nežne na robovih zaslona in hrbtišča do kovinskih stranic, a so zelo lepo integrirane v celoto. Dodelave so krive, da je telefon lažje držati v dlani, in ker je zadnja steklena plošča matirana, se na njej prav dosti prstni odtisi ne poznajo.
Na hrbtu se spet bohoti velika izboklina z objektivi, ki kakopak vpliva na udobje držanja ohišja v panoramskem načinu. Med igranjem sem ponovno s prsti prav konkretno mazal leče, zaradi česar sem jih moral kasneje pred fotografiranjem brisati. Kamere v bolj okroglem elementu od lanskega so tri, čeprav so luknje zaradi simetrije štiri. Četrta zgoraj levo je lažna oziroma je tam verjetno tipalo laserskega samodejnega ostrenja.
Honor je naredil korak naprej z odločitvijo za ultrazvočno namesto optičnega tipala prstnih odtisov. S tem so izboljšali odzivnost branja in izničili težave pri prepoznavi odtisa, kadar je površina prsta umazana ali mokra. Poleg prstnega odtisa je na voljo še odklepanje zaslona po prepoznavi obraza. V ta namen je zraven sprednje kamere tipalo globine, ki malo vpliva tudi na kakovost selfi fotografij.
Ob povečani odpornosti proti vdoru vode in prahu je ohišje odporno še proti pritisku in povišani temperaturi po standardu IP69. Šli so celo tako daleč, da so omenili vsaj kratkotrajno preživetje v pomivalnem ali pralnem stroju, česar iz razumljivega razloga nisem preskusil. Verjetno je iz tega razloga okoli pladnja za kartice sim rdeč tesnilni trak. Ravno tako je zaslon zaščiten z utrjenim steklom, ki se bohoti še na zadnji strani. Honor je zadnji v vrsti proizvajalcev, ki ne povedo porekla stekla in s tem otežujejo primerjavo s telefoni, ki še vedno uporabljajo različice stekla Gorila. Samozavesti ji vseeno ne manjka. Na predstavitvi Magica so tako brez skrbi hostese rezale sadje na zaslonu in sklenil sem, da bom to storil še sam. Rezanje na površini dejansko ni zapustilo praske, kot jih ne na telefonih tekmecev, le da česa takšnega do zdaj na njih še nisem počel.
Od viška glava ne boli (a se zato greje)
Ko gre za zmogljivosti pod havbo, v oči najprej pade perfekten zaslon. Svetel, živahnih barv, visokega kontrasta, spreminjanjem osveževanja za optimalno izrabo energije in hitrim samodejnim prilagajanjem svetilnosti, ki preprečuje, da bi najbolj občutljivi zaznali utripanje. Izstopa še prikaz slike dinamičnega razpona HDR in kakovostnega vira. Takrat slika izstopa s prikazom podrobnosti po celem prizoru in na trenutke sem zaradi tega dobil občutek, da gledam prizor v treh dimenzijah. Poleg opaznih lastnosti so še manj opazne, pri katerih mi ne preostane drugega, kot da se zanesem na obljube proizvajalca. Ta trdi, da so razvili algoritme umetne inteligence, ki preprečujejo utrujenost oči po dolgotrajnem gledanju v zaslon. Skrbeli naj bi za filtriranje modre svetlobe, polarizacijo svetlobe in prilagajanje osveževanja. Prilagajanje sicer ni vedno hipno, a gre vse tja dol do enega herca, ki ob svetilnosti dveh kandel jamči majhno porabo vedno vklopljenega zaslona. Zaslon preklopi na en herc tudi v primeru prižganega domačega zaslona, nakar skoči najprej na 120 hercev, ko se dotaknete zaslona, in šele nato preklopi za tam primer bolj primernih 60 hercev. Omeniti velja še, da je v večini primerov samodejno prilagajanje svetilnosti primerno, saj se je redko zgodilo, da zaslon ni bil mojim potrebam primerno svetel.
Nekaj podobnega bom zapisal za zvočnike. Sta dva, pri čemer je za stereo zvok poleg spodnjega izrabljen še zgornji, ki služi v vlogi telefonske slušalke. Izstopa jakost oziroma glasnost zvoka, ki je nadpovprečna glede na velikost in namembnost naprave. Glasnost ima stranske učinke. Nizki toni ob največji glasnosti nimajo ravno občudovanja vredne globine oziroma tedaj prevladajo višje frekvence nizkih tonov – še najboljši opis bi bil, da imajo rahlo kovinski zven.

Procesor je pričakovano na ravni, ki jo pričakujemo od premijskega modela. Trenutno za naprave s sistemom Android ne obstaja ničesar boljšega (dokler ne pridejo modeli družine Samsung Galaxy S25), zato je pričakovano kos čisto vsemu. Od običajnih nalog preko urejanja videa s programi, kot je Capcut, do poganjanja grafično zahtevnih iger. Stranski učinek zmogljivosti je kakopak segrevanje, ki je v primeru Magic7 Pro dokaj izrazito (videli bomo, kako se bodo obnesli drugi telefoni s procesorjem Snapdragon 8 Elite), zaradi česar je sistem prisiljen omejevati hitrost jeder. Da je bila največja hitrost med obremenitvenim testom 96 stopinj Celzija, pove veliko.
Zmogljivostim primerna je poraba energije. Tukaj je na mesto kritika Honorju. Iz nam nerazumljivega razloga so kapacitete baterij, ki ima v anodi ponovno primešan silicij, različne glede na trg, kateremu je telefon namenjen. Kot kaže, smo Evropejci potegnili najkrajšo palico in dobili baterijo z manj kapacitete, kar se seveda pozna na avtonomiji. Pri mojih testih običajni obremenitveni preizkus, ko se je ohišje tudi najbolj grelo, je v eni uri izpraznil baterijo za 40 odstotkov. V razumljivejši metriki to pomeni do dve uri in pol delovanja. Padec napolnjenosti je bil občutno manjši, ko sem igral Genshine Impact (12 odstotkov, do 8 ur) in gledal video preko brezžičnega omrežja ob 50-odstotni svetlosti zaslona (6 odstotkov, do 16 ur). Zdi se, da Magic7 Pro pri bateriji te velikosti zdrži do večera ob razmeroma intenzivni uporabi.
Vse bo »urejala« umetna inteligenca
Bistvo nadgradnje sistema in okolja je umetna inteligenca. Ta je mnogo globlje integrirana v sistem, kot smo bili temu priča lani. Poleg upravljanja z delovanjem telefona in pomoči med fotografiranjem, kjer je pogojno uporabna optimizacija fotografije velikih povečav (do 100-kratne), so na voljo funkcije za optimizacijo dela. Čarobni portal poskrbi za elegantnejše iskanje z obkroženjem in je sposoben izvleči besedilo iz slike v beležnico, prevajalnik prevaja v trinajst podprtih jezikov, na voljo je pomočnik na temelju Googlovega modela umetne inteligence Gemini, ter v galeriji zlahka brišete predmete iz fotografij. Na predstavitvi telefona so pokazali še zaznavo lažnega sogovornika v videokonferenci, ki naj bi bila na voljo preko ene od prihodnjih nadgradenj. Te storitve delujejo dobro in hitro, verjetno pomaga zmogljiva nevronska enota procesorja. Koliko pa so uporabne, bo pokazal čas. Ni nepomembno, da so, čeprav bolj integrirane v sistem, to še vedno funkcije, ki jih nudi Google, zato bomo priča hitremu napredku zmogljivosti in dodajanju novih možnosti. V tej luči je pomembna obljuba o petih letih zagotavljanja nadgradnje sistema in varnostnih popravkov.




Kot se spodobi, so se potrudili in prilagodili videz okolja sodobnim trendom in estetiki zahodnjakov, ki nam ni ravno pri srcu barvito okolje. Ikone so lepše in se bolj prilagajajo ozadju oziroma izbrani tematiki. Še vedno pa se najdejo podvojene Honorjeve in Googlove aplikacije in aplikacij, ki jih ne potrebujete oziroma smo se navadili, da jih v nasprotnem primeru naložimo s tržnice.
Razen občasnega mehčanja jim drugega ni moč očitati
Kamere niso neznanka, saj so prenesene iz lanskega modela. Manjša izjema je periskopska, ki ima v primerjavi z Magicom6 Pro za 20 milijonov več pik. Tako njeno tipalo kot tipalo osrednje kamere sta fizično velika (1/1,4 in 1/1,3 palca) in občutljivejši na svetlobo, česar ni mogoče spregledati. Njune fotografije (in videoposnetki) so opazno svetlejši od tistih, ki ju »izpljuneta« širokokotna in sprednja kamera. Čeravno niti ti nista slabi, posebej selfi kamera, ki je po mojem mnenju ena boljših v razredu premijskih telefonov.
Osrednjo kamero boste najbolj pogosto uporabili, zato so ji namenili največ pozornosti. Ob dnevnih svetlobnih pogojih izkazuje dobro nastavljanje beline in primerno nasičenost barv, razveseljuje z lepimi živahnimi fotografijami s širokim dinamičnim razponom in na splošno dobrimi podrobnostmi. Zanimivo se je poigrati še z 2-kratno povečavo, ki nastane z izrezom iz fotografije polne 50-milijonske ločljivosti. Kamera se kompetentno izkaže tudi v slabi svetlobi oziroma ponoči. Ponovno velja pohvaliti jasnost in dinamični razpon ter malo ali skoraj nič šuma. Ob 2-kratni povečavi se v takšnih razmerah zna prikrasti mehčanje na določenih delih prizora.
Ravno tako so všečni rezultati širokokotne kamere v dnevnih razmerah. Barve so prijetne, dinamični obseg dovolj širok in podrobnosti je dovolj. V slabših svetlobnih razmerah se stvari obrnejo. Kamera očitno daje prednost barvam in osvetlitvi prizora, manj podrobnostim, zato se razmeroma hitro pojavi opazno mehčanje. To je najbolj izrazito bližje robovom fotografije.
Periskopska kamera zagotavlja 3-kratno optično povečavo ter goriščnico 72 milimetrov, ob združevanju šestnajstih pik v eno (nastane 12,5-milijonska fotografija). Zanimivo je, da je goriščnica ob odločitvi za snemanje s polno 200-milijonsko ločljivostjo 60 milimetrov, kar v praksi pomeni, da ima periskopska kamera brez združevanja pik širši vidni kot.
Zdi se, da posnetki z optično povečavo nimajo najbolj naravne ostrine. Posledica združevanja pik in verjetno še kakšnega posega pri pretvorbi v omenjeno ločljivost je pogosto pretirano ostrenje robov (opazno, ko fotografijo še dodatno povečate). Pohvaliti velja podrobnosti, privlačne barve in ponovno širok dinamični razpon. Poleg 3-kratne je v fotografski aplikaciji na voljo še 6-kratna povečava, kjer ne prihaja do pretiranega prilagajanja. Pogosto so 6-krat povečane fotografije celo bolj skladne s pričakovanji glede dobre predstave periskopske kamere.
Periskopska kamera se dobro obnese tudi v slabših svetlobnih razmerah in ponoči. Barve so spet naravne in lepe, ravno tako je širok dinamični razpon. Se pa v takšnih razmerah lahko na fotografijah pojavi šum ob opaznem ostrenju prizora. Predvsem oddaljeni predmeti, na katerih je več svetlobnih virov, hitro izpadejo premalo ostri.

Magic7 Pro nudi povečavo vse tja do 100-krat, kjer se pozna vpliv umetne inteligence. Zelo oddaljene predmete (ali prizore) telefon zmehča, s čimer se izgubijo podrobnosti. Rezultat je zagotovo zanimiv, a bolj kot ne le pogojno uporaben.
Videoposnetki v ločljivosti 4K se odlikujejo z dinamičnim razponom in natančno barvno reprodukcijo, ki zajema tako ravnovesje beline kot nasičenost. Vse tri kamere so med seboj lepo usklajene glede izhodnih lastnosti, kar prispeva k dosledni kakovosti posnetkov. Čeprav so podrobnosti morda nekoliko bolj obdelane, kot bi si želeli, gre za slog, ki je danes že postal standard v industriji, zato Honor ni izjema. Na splošno gre za zelo solidne rezultate. Ponoči pa zaradi večje svetlobne občutljivosti osrednja kamera daje za odtenek boljše rezultate od ostalih dveh.
HVALIMO:
- Sodobna oblika z ravnim zaslonom in odsekanimi robovi
- Hitro polnjenje
- Hitro tipalo prstnega odtisa in odklepanje zaslona s prepoznavo obraza
- Glasna zvočnika
- Uravnotežene in konkurente kamere
- Zmogljivost procesorja
- Najnižja cena med premijskimi modeli
GRAJAMO:
- Baterija evropske različice je manjša od drugih
- V kompletu ni napajalnika (pride prav zaradi podpore hitrega polnjenja)
- Digitalno povečane fotografije niso vedno najboljše
- Velika izboklina s kamerami (moti med držanjem)
Honor Magic7 Pro
- OBLIKA IN IZDELAVA
- ZASLON
- FOTOAPARAT
- DELOVANJE
- PROGRAMSKA OPREMA IN DODATNE FUNKCIONALNOSTI
- UPORABNOST
- CENA
Naj kupim?
Pod črto je Honor ponovno ustvaril odličen in uravnotežen telefon, ki se bo zlahka kosal z obema Ultrama (Samsung in Xiaomi), pri čemer je – ne pričakujem, da bo glede tega kakšna sprememba – opazno cenejši. Kdor išče najboljše, kar zmorejo telefoni s sistemom Android, ga bo moral vzeti v ožji izbor.
Brez komentarjev