Honor Magic5 Pro: Honor se je vdal in zavezal k trajnosti

Tako kot mati, iz nedrja katere je izšel, se je Honor izkazal kot izdelovalec strojno in konstrukcijsko odličnih telefonov, z nekoliko slabšo in ne do zadnje podrobnosti preštudirano programsko opremo. Prišel je čas, da izboljšajo tudi to. Jim je uspelo?

Marsikdo ob omembi Honorja pomisli na neko drugo kitajsko podjetje z enako veliko začetnico, znotraj katerega se je uveljavil kot ponudnik cenovno dostopnih telefonov, skoraj tako dobrih, kot so bili najboljši. To je obenem tudi razlog, da se v glavah ljudi še vedno bori s stereotipom, da čeprav je dober in zanimiv, verjetno ni najboljše, kar lahko dobim. Razmišljanje, ki ni napačno v nižjih cenovnih kategorijah, je velika utež v najvišji, ko težimo k temu, da za svoj denar dobimo kar največ. Če pa odmislimo ta izmuzljivi »skoraj«, potem v strojni opremi in kakovosti izdelave Honor Magic5 Pro ne zaostaja za nikomer, kvečjemu katerega prekaša. Manjši zaostanek je v programski opremi, programskih funkcijah in videzu uporabniškega okolja, kjer ga prekašajo telefoni Googla in Samsunga, da Appla posebej ne omenjam. Pred novim telefonom zato ni preprosta pot. Prepričati nas mora, da gre napredek na programskem delu v pravo smer in da je vreden zahtevanega denarja.

Lepota je pogosto izmuzljiva kategorija

Vedno znova se sprašujem, čemu toliko pozornosti oblikovnim podrobnostim, ko boste vendarle, če ste kolikor toliko pametni, telefon ves čas varno hranili najmanj v zaščitnem ovitku, če ne celo etuiju. Kljub temu se izdelovalci trudijo narediti modele, ki se že od daleč ločijo od tekmecev. Honorju je to vsekakor uspelo, če v enačbo ne vstavimo Huawei Mate 50 Pro, kateremu je nežno podoben. Od večine se namreč loči v obilnem elementu z objektivi zadnjih kamer, ki je tokrat brez izstopajočega prstana. S tem so dosegli dodatno raven minimalizma, ki bo približno toliko nekaterim všeč, kot bodo drugi vihali nosove.

Podobno so izčiščeni vsi elementi ohišja, od prijetno zaobljenih robov do očem všečnih ukrivljenih vogalov. Oboje bi obetalo prijetno rokovanje, če ne bi bilo dvojega. Velikosti, ki jo seveda pogojuje zaslon, in gladke površine, zaradi katere zna nevarno drseti iz potnih dlani. Še en razlog, zakaj je odlično, da je prozoren ovitek priložen kompletu. Še mimo nečesa ne morem. Ni ne slabo in ne dobro. Prej opažanje. Razen drugače razporejenih objektivov in nekaterih drugih manjših sprememb, je »petica« dokaj podobna lanskemu Magicu.  

Pod pokrovom več kot dovolj konjskih moči

Ker Honorju nihče ne diha za ovratnik, mu je poleg Googlovih priboljškov na voljo cela plejada najboljših elektronskih komponent. Nikakršno presenečenje ni, da so se odločili za verjetno najboljši letošnji procesor za telefone s sistemom Android. Šokantno bi bilo, če bi se odločili drugače. Procesor je jamstvo, da nikdar ne bo zmanjkalo moči. Niti, ko boš na odličnem zaslonu poganjal grafično najbolj zahtevne igre. Med največjo obremenitvijo se sicer ohišje hitro začne segrevati, a je upočasnjevanje procesorja blaga linearna krivulja, ki se po 30 minutah v povprečju konča na 80 odstotkih začetne moči. Kar je razmeroma dober rezultat za telefon brez aktivnega hladilnika in za katerega ne vem, kako inovativen sistem hlajenja ima.

Magic5 Pro se v primerjavi z lanskim modelom slabše obnese v energijski učinkovitosti. Med obremenitvenim testom je napolnjenost baterije padla v povprečju za 15 odstotkov (lani le 9 odstotkov), kar kaže na dobre tri ure delovanja ob polni obremenitvi procesorja in prižganem zaslonu. Obenem je na voljo hitro polnjenje, ki sicer zaostaja za telefoni, ki so tozadevno prvaki, a zadošča, da Magic5 Pro ni potrebno polniti preko noči. Avtonomija je razumljivo odvisna od načina uporabe, toda glede na izmerjene podatke en dan razmeroma zahtevne uporabe ne bi smelo biti pod vprašanjem.

Zaslon je verjetno komponenta, ki je v primerjavi z lansko vsaj na prvi pogled doživela najmanj napredka. Velikost in ločljivost sta enaki, medtem ko je svetilnost narasla skoraj za polovico. Seveda tista največja možna in ne stalna. Lani sem dejal, da kakšna kandela več za uporabo na prostem ne bi bila odveč in letos so me uslišali. Poleg svetilnosti je zaslon ravno tako v vrhu, ko gre za prikaz in točnost barv. Povečali so frekvenco prilagajanja svetilnosti na 2160 hercev, tako da niti najbolj občutljive ne bo motilo utripanja, ki ga velika večina ne zazna, ter izboljšali prikaz sivin, v čemer lanski model ni najbolj blestel.

Magic5 Pro ima dva zvočnika, spodnji je kot običajno močnejši od zgornjega, sta povprečno glasna, a z dokaj dobro kakovostjo zvoka. A kot vedno poudarim. Če želiš uživati v glasbi ali filmih, potem boš moral poseči po brezžičnih slušalkah ali zvočniku, kajti avdio priključek boš na ohišju zamen iskal.

Napredek je počasen, a opazen

Ni mogoče spregledati izboljšav v uporabniškem okolju, a bolj kot te, je pomembna zaveza, ki jo je Honor izustil med zadnjimi. Tri nadgradnje operacijskega sistema in pet let varnostnih popravkov. Obljuba dela dolg in obenem kaže, da se je podjetje končno zavezalo k dolgoročni podpori svojih naprav, kar vsekakor ni slabo za uporabnike. Dodajmo še, da telefon podpira omrežje pete generacije (5G) in nudi dovoljšno kakovost na vseh ravneh, da se bo najmanj dobro odrezal čez tri oziroma celo še kakšno leto več.

Uporabniški vmesnik na prvi pogled ni pretirano spremenjen, kajti večina izboljšav je bila narejena v smeri optimizacije in stabilnega delovanja. Na spletu sem zasledil, da so nekateri preizkuševalci imeli nekaj težav, ki jih sam nisem zasledil. Morda so imeli napravo z zgodnejšo različico programske opreme, saj je v mojih rokah sistem deloval gladko in brez težav. Dodali so orodje Honor Connect, ki omogoča uporabnejšo povezavo med telefonom in računalnikom s sistemom Windows (in ustrezno aplikacijo), nekateri pa se boste razveselili varnega sistema prepoznave obraza s sprednjo kamero, ki je poleg tipala prstnih odtisov drugi način za odklepanje telefona in kritičnih aplikacij. Uvedene so še nekatere druge funkcije, kot so zračne kretnje in samodejno ohranjanje prižganega zaslona, vse dokler sistem zazna, da nanj gledaš. Težko bi dejal, da gre za novosti, nenazadnje smo jih na drugih telefonih spoznali že pred časom, a so vendarle dobrodošel dodatek.

Zdi se, da je Honor prečistil uporabniško okolje in ga naredil predvsem manj »kičastega«. Takšen je primerljiv okoljem večine drugih kitajskih izdelovalcev, medtem ko v primerjavi z okoljem na Samsungovih in Googlovih telefonov nudi manj funkcij in preprosto rečeno, ni na enaki ravni dovršenosti. Saj tudi ne more biti. Programski del je bil nekaj časa zapostavljen in za napredek je preprosto potreben čas. Vsekakor pa je letošnje okolje za boljše od lanskega.

Še kaj bi se dalo izboljšati

Veseli me, da imajo zadnje kamere tipala enake ločljivosti, čeprav niso fizično enako velika. V tem delu izstopa tipalo glavne, ki mu manjka nekaj površine, da bi sodil med »enopalčna«. A ker je večji od lanskega in je Honorju obenem uspelo izboljšati občutljivost na svetlobo, so opazno boljše fotografije v slabših svetlobnih razmerah.  

V dobrih svetlobnih razmerah je kakovost fotografij in video posnetkov na zavidljivo visoki ravni. Razen v primeru 10-kratne hibridne povečave so barve kontinuirano enake in zgolj rahlo poudarjene v primerjavi s tistimi, ki jih vidiš z očmi, da so bolj všečne. Širokokotni kameri zaradi širokega kota nekaj težav povzroča pomanjkanje podrobnosti na robovih in geometrija, medtem ko so predmeti pri omenjeni povečavi pretirano izostreni in predmeti preveč poudarjeni, kar daje fotografijam plastični videz. Višanje povečave tja do 100-kratne pripelje fotografijo v umetniške vode, natančneje v dadaizem. Telefonu se ni treba sramovati video posnetkov. Kakovost je na primerni ravni in ravno tako nisem opazil zatikanja pri snemanju z najvišjo razločljivostjo (4K) ali težav z ostrenjem prizora v dnevnih razmerah.

Drugače se kamere obnesejo v slabših svetlobnih razmerah, še posebej ponoči. Fotografije širokokotne so opazno temnejše in še bolj je opazno pomanjkanje podrobnosti. Posebej v temnih delih prizora. Na fotografijah kamere z optično povečavo se občasno, ne vedno, pojavi digitalni šum, pri hibridni povečavi pa je podrobnosti manj kot na dnevnih, zaradi česar so zamazane in pretežno neuporabne. Najbolje se v slabih svetlobnih razmerah obnese glavna kamera. To volja tako za fotografije, kot za video posnetke. Čudežev ni pričakovati, popolna tema ji povzroča nekaj težav, a so se mi zdeli še posebej zanimivi posnetki nočnega urbanega življenja.

HVALIMO:

• Kakovostni materiali in kakovost izdelave
• Vsestranska mobilna fotografija
• Razmeroma dobra avtonomija baterije
• Biometrično odklepanje s prepoznavo obraza
• Obljuba o nadgradnjah in varnostnih popravkih

GRAJAMO:

• Programsko okolje zahteva še nekaj dela
• Velik telefon z nekoliko spolzkim hrbtiščem
• Ne najboljša 10-kratna hibridna povečava