Honor Magic6 Pro: V vsem, razen morda v eni malenkosti, perfekten telefon

Priljubljenost, ki jo je med slovenskimi uporabniki nekoč užival Huawei, se trudi doseči njegov bolj ali manj odtujeni sin Honor. Za to mu Magic 6 Pro daje veliko adutov, vendar v rokah kljub temu še ne drži vseh niti usode.

Če sem imel do nedavnega še nekaj pripomb glede predstave Honorjevih telefonov v primerjavi s tekmeci v isti košari, ki so seveda dostopni na slovenskem trgu, jih nimam več. Telefon se odlično obnese na (skoraj) vseh področjih. Težava, s katero se bodo soočili, ni morebitni funkcionalni ali zmogljivostmi »primanjkljaj«, temveč iskanje preprečljivega odgovora na zelo preprosto vprašanje. »Ko imam pred sabo Samsungovo in Xiaomijevo Ultro, zakaj bi se odločil za Magica?« Ne poznam odgovorov oziroma moj argument, da je od omenjenih telefonov cenejši, v okolju, kjer večino najdražjih telefonov prodajo operaterji po obrokih, ni ravno ubijalsko prepričljiv.

Korektno narejeno ohišje v steklenem ali hrbtiščem iz »veganskega« usnja

Estetika je v simetriji, zato nimam argumenta glede oblikovanja hrbtišča telefona. Lepota pa je po drugi strani pogosto podvržena subjektivnemu pogledu. Česar se še kako zavedam. Tako gledano zlahka napišem, da je element z objektivi kamer estetsko primeren, vendar meni ni všeč, ker je večji, kot mora biti zaradi optičnih lastnosti.

Čeprav je na kitajskem trgu prisoten v več barvnih kombinacijah, je pri nas na voljo v črnem steklenem ali nežno zelenem hrbtišču iz veganskega usnja. Če morda ne veste, je to topel material, podoben usnju, a narejen iz organskih materialov. Kot tak sicer na diha, kot diha usnje, a je topel na dotik, manj občutljiv od stekla in na njem se prstni odtisi ne poznajo. Še vedno pa predlagam, da telefon oblečete v zaščitni ovitek ali etui, saj bo tako varnejši med vsakodnevno uporabo, kljub razmeroma visoki odpornosti proti vodi in prahu.

Še ena razlika je med Honorjem in najboljšim, kar sta letos predstavila Samsung in Xiaomi. Niso se še vdali zadnjim modnim zapovedim, zato je zaslon še vedno zakrivljen na obeh daljših robovih. Razlika ni zgolj v videzu, saj je na robovih zaobljene naprave prijetnejše držati v rokavih, medtem ko so, s tem se boste nekateri zagotovo strinjali, ravno odsekani očem bolj všečni. Pa še Applovi Iphoni imajo takšne, če že drugi argumenti, kot je ta, da zaobljenost ne prinese nikakršne prave prednosti, ne zaležejo. Moje mnenje glede tega je zato razmeroma preprosto. Vseeno je, ali je zaslon ukrivljen ali ni, oboje je čisto v redu.

Zmogljivosti, ki zadoščajo za več let uporabe

Dejstvo, da so vanj vgradili trenutno najbolj zmogljivi Qualcommov procesor samo po sebi še ne pomeni veliko. Ko deluje pod polnimi obrati, se segreva, in če odvajanje toplote ni primerno rešeno, potem vemo, kaj se zgodi. Ne vem natančno, ali je Honor pod pokrovom naredil nekaj drugače ali pa je to posledica preprostega dejstva, da je površina hrbta velika, vendar je lepo videti, da navzdol obrnjena premica upočasnjevanja jeder med sintetičnim obremenitvenim testom ni pretirano strma oziroma celo prekinjena z nenadnimi kratkotrajnimi padci v »poden«. Takšen test je seveda zgolj informativen, kajti tudi med poganjanjem zahtevnih iger ali procesov, procesor nikdar ni dolgotrajno obremenjen do maksimalnih zmogljivosti. Prej je opaziti kratke skoke, ko so zaradi tega ali onega razloga potrebni.

Moč, s katero procesor deluje, in dejstvo, da je takrat prižgan tudi zaslon, se pozna na porabi. Med obremenitvenim testom je baterije po eni uri izgubilo slabo tretjino napolnjenosti. Veliko, saj to pomeni zgolj uro in pol delovanja, vendar v skladu s pričakovanji. Čisto nekaj drugega je poraba med bolj običajnimi opravili. Predvajanje videa z Youtuba preko domačega brezžičnega omrežja in polovično svetilnostjo zaslona, je baterijo v eni uri izpraznilo za le 6 oziroma za 8 odstotkov, če je bila svetilnost najvišja. To že pomeni več kod deset ur. Še enkrat toliko (16 odstotkov) je telefon v eni uri porabil med uživanjem v navideznem svetu igre Genshin Impact ob srednjih grafičnih nastavitvah in 30 sličicah na sekundo. Baterija torej omogoča kar šest ur igranja, kar je malo verjetno. Po pol ure se ohišja sicer ni pretirano segrela, a sem prepričan, da bi se, ako bi v igri užival veliko dlje. Vseeno pa je to rezultat, ki skupaj z veliko baterijo pove, da je dvodnevna avtonomija ob srednje zahtevni uporabi zlahka dosegljiva. Njena posebnost je še ta, da ima silicijevo-ogljično katodo, ki nudi višjo gostoto shranjene energije na prostorninsko enoto ter bolje deluje v mrazu.

Pričakoval sem, da bo zaslon izjemen, saj je že dolgo jasno, da je to poleg kamer tisti element, ki mu proizvajalci posvečajo največ pozornosti. Razen morebiti za kakšno piko prenizke ločljivosti mu res ne morem očitati ničesar drugega. Svetilnost, še posebej točkovna, je več kot zadostna za udobno uporabo na prostem, barve so odlične, medtem ko 120-herčno osveževanje poskrbi za gladko prikazovanje slike tudi med grafično zahtevnimi igrami. Nekaj težav ima z vidnimi koti, saj se slika nekoliko izgubi ob pogledu od strani, vendar to ni velika ovira, saj nanj skoraj nikoli ne gledamo od strani.

Bolj kot zaslon me je presenetil zvok stereo zvočnikov. Pričakoval sem spet povprečno predstavo, a je bil zvok že pri dveh tretjinah jakosti glasen, kot je pri konkurentih pri najvišji. Ni samo glasnost tista, ki vas prepriča. Dobra je tudi kakovost zvoka, kjer tokrat, zdi se mi, da celo prvič, nisem pretirano pogrešal niti globljih nizkih tonov.

Sprednji kameri družbo dela tipalo za zaznavo globine in je uporabna za prepoznavanje kretenj ter odklepanje zaslona z obrazom, če vam sicer natančno in hitro optično tipalo prstnega odtisa ne ustreza. Morda zato, ker je postavljeno bližje spodnjemu robu zaslona, kot je običajno.

Okolje bodo morali še malo »pobrusiti«

V osmi različici so v nekoliko izpopolnjeni uporabniški vmesnik po letošnjih modnih zapovedih dodane funkcije umetne inteligence, kot sta semantično iskanje in takojšnji prikaz lokacije na zemljevidu že po dotiku mesta zanimanja v sporočilu (brez kopiranja in lepljenja), poleg celotnega nabora Googlovih storitev in aplikacij. Obljubljene so štiri posodobitve sistema (do različice Android 18) in pet let varnostnih popravkov. Manj, kot za svoje letošnje najboljše mobitele obljublja Samsung, a več kot so obljubili do zdaj.

Razen manjših oblikovnih sprememb videza okolja niso pretirano spreminjani, zato še vedno ostajajo njegove prednosti in slabosti. Velike mape in kartice za organizacijo aplikacij na zaslonih uvrščam med prve, medtem ko so zame osrednja slabost še vedno aplikacije, ki jih večina ne potrebuje (a jih je občutno manj kot v prejšnjih različicah vmesnika). Drugo je ostalo bolj ali manj nespremenjeno, česar proizvajalec seveda ne sliši najraje. Na primer, še vedno ni bližnjice do podatkov o aplikaciji v nastavitvah po zadržanju prsta na ikoni aplikacije na zaslonu. Če bi zgolj radi preverili dovoljenja, morate uporabiti daljšo pot po menijski strukturi nastavitev.

S fotografijami, ki se zlahka postavijo ob bok najboljšim

Nabor kamer ostaja enako kot lani, le da sta dve kar konkretno spremenjeni. Fizično manjše tipalo glavne kamere, kar bi lahko razumeli kot korak nazaj, več kot dobro nadomesti svetlobno občutljivejši objektiv z dvema zaslonkama. Telefoto kamera pa ima ob manjši 2,5-kratni optični povečavi občutno večjo ločljivost tipala, ki omogoča 5-kratno digitalno povečavo (skoraj) brez izgube kakovosti.

V dnevnih razmerah so fotografije odlične, kar velja za vse tri kamere, tudi pri 5-kratni digitalni povečavi. Barve so povsod enake ob zadostnem dinamičnem razponu, podrobnosti so dovolj izrazite, in ostrenje ni povzročalo večjih težav. Edina izjema je pri glavni kameri v normalnem fotografskem načinu, kjer samodejno spreminja nastavitev zaslonke med f/1,4 in f/2,0. Zaradi plitve globinske ostrine lahko majhni premiki povzročijo napačno izostritev, kar se mi je nekajkrat primerilo. Povečane fotografije so nadpovprečno dobre, vendar je pri širokokotni kameri zaradi širokega kota rahlo popačena geometrija. Kot običajno so glave ljudi na robovih »gasilske fotografije« nadpovprečno večje od glav tistih bolj na sredini. Pri teh primerih ni opaziti veliko šuma, vendar se lahko opazi težnja po pretirani obdelavi finih podrobnosti, kar je najbolj očitno pri velikih povečavah.

Podnevi je kakovost sprednje kamere dobra, z živimi barvami in realističnimi kožnimi toni ter zadostno podrobnostjo. V slabših svetlobnih razmerah je kakovost selfijev nekoliko nižja, vendar še vedno sprejemljiva.

Ponoči se opazi več razlik. Ko preklapljate med kamerami, opazite, da so slike temnejše, ko je izbrana širokokotna kamera ali 5-kratna povečava. To se odraža tudi na fotografijah, ki so manj svetle kot fotografije glavne in telefoto kamere. Kljub temu glavna kamera v takšnih razmerah ponuja dober dinamični razpon z ohranjenimi podrobnostmi in osvetlitvijo, medtem ko barve ostajajo natančne in živahne. Tudi obe povečavi sta odlični, čeprav je pri večji povečavi opazna težnja po mehčanju prizora. Najslabše se obnese širokokotna kamera, čeprav zagotavlja dovolj podrobnosti in sprejemljive fotografije od daleč.

Čeprav je očitno, da je Honor tokrat večjo pozornost namenil fotografiji, videa niso popolnoma zanemarili. Morda ni ravno odličen, je pa gotovo dober in na ravno videa, ki se pričakuje od telefona višjega razreda. Dnevni video je ob živahnih barvah malce mehak in se ne razlikuje prav veliko glede na izbrano kamero. Nekaj drugega je snemanje ponoči, kjer so razlike med kamerami očitnejše. Ravno tako se pri snemanju s širokokotno kamero pozna, da tipalo ni optično stabilizirano.

HVALIMO:

• Zmogljivosti procesorja in razmeroma učinkovito hlajenje
• Dobre in vsestranske kamere
• Velika baterija in avtonomija
• Nadpovprečno dober zvok
• Odličen zaslon
• Cena

GRAJAMO:

• Obilen element z objektivi
• Še ne dovolj izčiščen uporabniški vmesnik
• Pričakoval sem pravljičnih sedem let podpore
• Samo dve barvi ohišja