Honor 200 (Pro): So djali, da dela prelestne portrete

Dva sta in ker so razlike med njima res minimalne, ju nima smisla raztelesiti enega za drugim. Poudarek bom sicer dal izvedbi, ki se kiti z oznako »Pro«, a se »slabša« v pomembnih stvareh obnese zelo podobno.

Portreti so magnet, s katerim želi Honor pritegniti čim več kupcev. Da so že na videz drugačni od portretov drugih telefonov, je poskrbel fotografski studio Harcourt. Njihovi strokovnjaki so pobrkljali po učinku zamegljenega ozadja ter prilagodili upodabljanje svetlobe in senc, da bi oblikovali tri pravo posebne učinke, ki se jih vsekakor splača preizkusiti. To ne pomeni, da so zaradi tega odškrtnili kje drugje. Nasprotno. Tozadevno sta korektno izdelana telefona serije, ki je za Honor daleč najbolj pomembna. Še bolj kot zdaj pa bosta zanimiva čez mesec ali dva, če bodo zdajšnji priporočeni ceni zmanjšali za stotaka ali dva!

Zanemaril bom, da ima en zaslon za dve »žiletki« daljšo diagonalo, saj to prinese zgolj nevšečnost, da ovitek za enega, ne morete uporabiti za drugega. Drugače sta si telefona podobna kot jajce jajcu in prijetne sodobne oblike z dokaj veliko izboklino z objektivi zadnjih kamer. Morda so navdih zanjo našli pri, spet ga bom omenil, jajcu, zatorej je nima smisla ne hvaliti, ne kritizirati. Letos sem videl že toliko povsem različnih, da si vsak zlahka ustvari mnenje o njihovih lepotah in morebitnih slabostih. Kot je mazanje leč med držanjem v panoramskem načinu. Pohvalim pa lahko, da izboklina sodi med najmanj obilne letos. Praktično v vseh merah.

Ohišje je prijetno zaobljeno in tanko, malo manj, kot je v zaščitnem ovitku, da ne drsi pretirano iz dlani. Madeži prstnih odtisov se seveda zlahka primejo na bleščeči površini, a so manj opazni. Sploh v primeru ohišja v beli ali zeleni barvi. Ker ne sodita v kategoriji večjih ali manjših, temveč v zlato sredino, sta udobna za rokovanje in prenašanje v hlačnih žepih. A le takrat, ko se ga naučiš pospraviti z »glavo« navzdol, da ne zamažeš leč kamer čisto vsakič, ko ga želiš uporabiti. Oblikovnih atributov zanju je kolikor hočeš. A kaj porečejo tehnični?

Razmeroma dobro ju kar lepo opiše

Pravzaprav je presenetljivo, kako malo kompromisov Honor tokrat sklenil in kako dobro mu je uspelo uravnotežiti oba modela. Procesorja sta oddaljena za manj kot razred, ako dobro razumem Qualcommovo odločitev za Snapdragon 8s. Oba sta tretje generacije, torej letošnja modela in dovolj dobro obvladata grafično zahtevnejše mobilne igre. Glede na hitrostne teste in podrobnejši vpogled ne vidim nobenega prav oprijemljivega razloga, v čem, kar uporabljamo večino časa, se osmica-s obnese občutno bolje od sedmice. Saj pravi. Nesporno je prvi za po mojih ocenah okoli 20 odstotkov hitrejši, a kot sem dejal, sem skeptičen, če razliko opazijo potencialni uporabniki, ki sta jim telefona namenjena.

Enako je z zaslonoma. Najmanj dobra sta, če ne celo odlična, v barvah in svetilnosti, zaradi katere nisem imel težav med fotografiranjem pod močnim svobodnim soncem. Ravno tako nudita osvežitev do 120 hercev, kar je spet voda na mlin ljubiteljem iger, ter visoko frekvenco prilagajanja svetilnosti, ki preprečuje, da bi najbolj občutljivi čutilo utripanje zaslona. Ker ne sodim med takšne, tega nisem model preizkusiti. A verjamem, da utripa manj, saj so to s pomočjo kamere zelo nazorno kazali na predstavitvi v Parizu.

Upočasnjevanje jeder zaradi obremenitve procesorja poteka po pričakovani in ne preveč strmi krivulji obrnjeni navzdol z mogočimi občasnimi padci proti koncu tridesetminutnega testnega obdobja, kadar sta telefona položena s hrbtom navzdol na površino, ki slabo odvaja toploto. Ko »stojita pokonci« je upočasnjevanje manj izrazito. Ohišji se v tem času kar občutno segrejeta, a spet ne pretirano, da bi ju bilo zaradi tega neudobno držati. Manjše razlike sem opazil še pri avtonomiji. Honor 200 je med obremenitvenim testom v eni uri porabil 23 odstotkov in Honor 200 Pro 26 odstotkov »baterije. Pomeni, da prvi v takšnih razmerah deluje dobre in drugi slabe štiri uri. Poraba je manjša med bolj običajnimi opravili, kot je gledanje posnetkov na Youtubu preko domačega brezžičnega omrežja. 5 (20 ur) proti 6 odstotkom (dobrih 16 ur)

Z oceno vmesnika bi raje še malce počakal

Na predstavitvi so veliko govorili o vključenosti algoritmov umetne inteligence na vse ravni sistema, vendar tega na prvih primerkih telefonov z vmesnikom MagicOS 8 še nisem mogel preizkusiti. Zato bom z oceno počakal.

V drugih elementih je okolje identično okolju, ki ga je Honor predstavil s telefonom višjega cenovnega razreda Magic 6 Pro. Nekatere funkcije so mi všeč, druge manj, a moram pograjati, da je v okolju še vedno preveč »navlake« v obliki že nameščenih aplikacij, ki zahtevajo čas, da jih izbrišeš. Ker so se zavezali ponuditi vsak tri nadgradnje sistema ob štirih letih zagotavljanja varnostnih popravkov, imajo dovolj časa, da vmesnik še bolj približajo našemu okusu.

Fotografsko v prednosti Honor 200 Pro

Lagal bi, če bi dejal, da so fotografije identične. Zmogljivejši procesor in fizično večje tipalo glavne kamere modela Honor 200 Pro naredita razliko, ki je še najbolj vidna, ko fotografije prenesete na računalnik in si jih ogledate na velikem zaslonu.

Honor je tokrat dal velik poudarek na portretni fotografiji. Na zgornjih primerih je razvidno, s katerim telefonom so posneti portreti in kakšne razlike sta med njimi. Ni mogoča zanemariti, da so v enakih svetlobnih razmerah tisti posneti s telefonom Honor 200 Pro bolj ostri in jasni.

Razlike med glavnima kamerama v dnevnih razmerah niso opazne s prostim očesom, razen morda to, da so fotografije »pro« modela rahlo svetlejše od fotografij osnovnega. Obe dobro opravita delo in z rezultati boste nedvoumno zadovoljni. Več razlik je na nočnih fotografijah, predvsem z dvakratno povečavo, kjer se spet opazi, katera kamera je občutljivejša na svetlobo. Barvne, jasnost, ostrina in podrobnosti pa večinoma štimajo. Enako bom dejal za video posnetke. Nekatere bo zmotilo, da ne dovolita snemanja v razločljivosti 4K s šestdesetimi sličicami na sekundo, a so videi v različnih svetlobnih razmerah najmanj zadovoljivi!

Namesto makro kamere, ki se pogosto vrinja med zadnje kamere telefonov srednjega razreda, se je Honor raje odločil za kamero z optično povečavo. Po mojem dokajšen zadetek v sredino tarče, saj ločljivost tipala in dokaj dober objektiv jamčita odlične posnetke v dnevnih pogojih in korektne v nočnih.

Manj navdušeni boste z rezultati širokokotne kamere. Pozna se ji, da je tipalo slabše ločljivosti in da objektiv ni pretirano svetlobno občutljiv. Kljub temu so dnevne fotografije dobre, le na nočnih se hitro pojavijo nejasnost, pomanjkanje podrobnosti in moteči šum.

HVALIMO:

• Odlični portreti in fotografije glavne kamere (predvsem Honor 200 Pro)
• Uravnotežene zmogljivosti
• Dobra avtonomija
• Kakovosten zaslon

GRAJAMO:

• Ceni me nista najbolj navdušili
• Honor 200 ni zaščiten proti vodi in prahu
• Honor 200 ne podpira brezžičnega polnjenja
• Samo trije obljubljene nadgradnje (in 4 leta popravkov)