Honda e je zagotovo za srce, manj za denarnico
Alan Orlič 29. decembra 2020 ob 06:37

Tržniki pogosto uporabljajo krilatico, da je avto več kot le prevozno sredstvo. To pa jim lahko uspeva, ker marsikdo res gleda na avto čustveno, ne samo racionalno. Na te note igre nova baterijska Honda e. Dejansko je še najmanj izvirno pri avtu ime, tako oblika kot tehnikalije so precej drugačne od ustaljenih norm.

Ko avto vidite na posnetkih, se verjetno spomnite na kakšen model iz preteklosti, naj bo to Mini, »bolha« ali kakšna druga klasika. Je pa tudi Honda imela svoj odgovor na Minija, imenoval se je N600.  Iz slednjega so povzeli osnovne linije, vključno z prednjimi lučmi. Tu se primerjava lahko zaključi, razen da gre v obeh primerih za mestni avto. Novinec je seveda prirejen današnjemu času, kar pomeni bistveno več prostora in s tem udobja za voznika in potnike, a to povleče za seboj tudi velikost, saj avtu zmanjka le dober decimeter do štirih metrov dolžine. Vsaj po velikosti in razmerju med njo in notranjim prostorom to ni tak čudež kot je denimo Honda Jazz. Ima pa e drugo posebnost – obračalni krog je neverjetnih 4,3 m (gledano na središče koles). To je več kot pol manj, kot na primer pri Volkswagnovem e-Up!, ki je v osnovi še manjši avto in že ponuja lažje obračanje od običajnih vozil z motorji na notranje izgorevanje. Hondo je res mogoče obrniti skoraj na mestu.

Kljub lahkemu obračanju, omogoči ga seveda praznina ob sprednjih kolesih, je medosna razdalja e-ja presenetljivo dolga (2.538 mm). In če boste še malo bolje pogledali posnetke, boste našli še eno posebnost, saj ni klasičnih zunanjih vzvratnih ogledal. Sta le dve kameri, ki sta krepko manjši in ustvarjata manj zračnega upora. Po uradnih podatkih je končna številka za tri odstotne točke nižja. Notranja namestitev zaslonov, kamor gledamo namesto na zunanja ogledala je odlična in se ju takoj privadite, saj sta praktično tam, na enaki višini, kjer bi morala biti zunanja ogledala. Pri Audiju e-tron sta denimo nižje in zato povzročata več težav. Honda je poskrbela, da je spodnji del avta krepko širši kot gornji, zato so možnosti, da bi kamere po nesreči odbili, zelo majhne, saj boste prej konkretno opraskali avto. Tudi kljuke so skrite v vratih in se postavijo v lego za odpiranje, ko pridemo s ključi blizu avta. Polnilna vtiča sta spredaj, skrita pod velikim pokrovom, omogočata pa klasično polnjenje s 6,6 kW oziroma hitro do 56 kW. Slednje vam omogoča, da bo baterija s kapaciteto 35,5 kWh polna v dobrih 36 minutah. Prtljažni prostor je v primerjavi z večino novejših električnih vozil med najmanjšimi, saj meri le 171 litrov, podobno kot pri Citroenu C-Zero oz. Peugeotu iOn. Za primerjavo, krajši Volkswagnov e-Up! ima prtljažni prostor velik 250 litrov.

Če vas ni potegnila zunanjost, vas bo notranjost. Zasloni v celi širini armaturne plošče in na skrajnih koncih stranski gledali oziroma njuna zaslona. Kar je najbolj pomembno, niso moteči. Voznik ima pred seboj vse pomembne informacije za vožnjo, sredinski del je namenjen navigaciji, desno so ostale informacije, na primer radijska postaja ali zrcaljenje telefonskega ekrana. Pohvalno je in seveda priročno je tudi, da je Honda pustila kar nekaj tipk in gumbov. Tako se bodo tudi starejši vozniki brez težav znašli in avto upravljali brez začetnega polurnega izobraževanja. Poleg tega ima volanski obroč kar nekaj gumbov ter obvolanske ročice. Prestavne ročice ni, so seveda gumbi, najde se tudi gumb za vklop športnega načina. Sedeži so udobni, prednja sta ogrevana, na zadnjih pa tudi večja oseba brez težav najde dovolj prostora. USB vtičev je kar nekaj, a bolj kot slednji preseneča klasična 220 V vtičnica, ki prenese obremenitev 1500 W. Za kaj jo boste uporabili, je meja bolj kot ne vaša domišljija, naša seže do uporabe električnega orodja na vikendu, ki je brez elektrike, oziroma sesanja avta s hišnim sesalnikom pred blokom, seveda brez podaljška.

Honda ponuja model e z dvema motorjema. Osnovni zmore natančno 100 kW (136 »konjskih moči«), preizkusni model pa je imel močnejši motor s 113 kW (154 KM) moči, ki poganja zadnjo pogonsko os. Avto pospeši do 100 km/h v dobrih osmih sekundah, števec se ustavi pri 145 km/h. Zaradi že omenjene dolge medosne razdalje je vožnja umirjena, se pa na ovinkih čuti precejšnja masa avta, čeprav ga elektronika dobro obvladuje in drži v smeri. Honda je dodala še kar nekaj pomagal, od samodejnega parkiranja do prilagodljivega regulatorja hitrosti, dodatne kamere spredaj in še kaj bi se našlo. Pretežno vse, kar voznik zahteva od modernega avta. Ob zasnovi z zasloni, ki jih je težko prešteti, bi založenost s tehnologijo na ostalih področjih tudi pričakovali.

Baterijski del, kot rečeno, v bruto podatku znaša 35,5 kWh. Neto kapacitete je tako 28,5 kWh. Žal smo avto preizkušali le nekaj ur in v tem času nam ni uspelo dovolj izprazniti baterije, da bi dovolj natančno preverili porabo. Uradni doseg med 165 in 210 km se zdi kar realen. Pozimi seveda pride v poštev prva številka, poleti pa bi se morda dalo naredi dobrih dvesto km. Lahko boste odšli na kremne rezine na Bled (ko bo to spet dovoljeno), a toplo priporočamo, da čas za sprehod izkoristite za polnjenje, še posebej, če bi radi lovili gornje omejitve na avtocesti.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Žal je kapaciteta baterije poleg cene eden od ključnih dejavnikov pri nakupu električnega avta, še posebej zdaj, ko se je pri nas subvencija še dodatno znižala. Honda e pa v tem pogledu ni med boljšimi, kajti v osnovni izvedbi stane 36, z opremo Advance, ta prinaša tudi močnejši motor, pa 40 tisočakov. V praksi še malo več zaradi kovinske barve in morda še kakšnega dodatka. Večina konkurentov (Corsa-e, e-2008, Zoe, …) pa za podobno vsoto oziroma manj ponuja krepko večjo kapaciteto baterije, nad 45 kWh. Zato je Honda e v prvi vrsti dokaj drag mestni avto. Pa vendar, Hondi je glede na videno med uvodno vožnjo uspelo izdelati drugačen in izstopajoč avto, a za kupce z ustrezno polnim bančnim računom.

Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja